Zapostavljen zvok

26 09 2020

Kar se tiče materialnih dobrin se mi zdi, da imamo Slovenci fetiš na dve.

Na prvem mestu so vsekakor avtomobili. Skoraj vsak si želi imeti dober (in temu primerno seveda drag), nov avtomobil.

Po svoje razumem tiste, ki take avtomobile kupujejo zaradi varnosti, ker v njih vozijo otroke. Ampak po moje je za varnost bistveno bolj kot dober avto pomembno to, da si sam varen voznik in da imaš tudi sposobnost predvidevanja napak ostalih voznikov. In pod varen voznik jaz ne razumem to, da voziš po omejitvah in predpisih, ker dostikrat to pomeni kvečjemu to, da se spravljaš po nepotrebnem v nevarnost. Slabi zakoni pomenijo, da moraš logiko uporabljati mimo zakona in s tem nikakor nikogar ne želim vzpodbujati, da krši prometne predpise. Ampak nekatere omejitve so zame pač neživljenjska traparija, ki povzroči samo to, da nekateri potem vse omejitve ne vzamejo resno, pa bi nekatere morali, nekateri pa jih vzamejo preveč resno in dobesedno ter ostale voznike spravljajo ob živce z anemično vožnjo.

Kar se tiče varnosti in dobrih avtomobilov je pa znano dejstvo, da se ljudje zlahka ubijejo tudi v navidez varnih avtomobilih. In na cesti opažam precej slabih šoferjev v dobrih avtih. Torej tega problema dober avto še ne rešuje. Vsaj dokler ne bodo bolj razširjena vozila, ki bodo vozila avtonomno.

Večina po mojem mnenju dober avto kupi zato, da vzbuja zavist pri ostalih in avto ima to prednost, da je mobilen, torej lahko širjenje zavisti premikaš iz ene lokacije na drugo. In ko se z dobrim in dragim avtom pripelje nekdo, ki na videz “nima za burek” pri številnih ostalih povzroči to, da gredo kupiti nov avtomobil, ker ne želijo izpasti neuspešni povprečneži, ki “imajo za burek“, nimajo pa dobrega avtomobila. In s pomočjo kreditov, sponzoriranih s pomočjo radodarnih centralnih bank, si dober avtomobil danes lahko privošči skoraj vsak, ki ima reden mesečni prihodek.

Drugi fetiš so pa zadnje čase ogromni LCD televizorji.

Prav neverjetno, kakšne televizorje imajo danes nekateri v dnevnih sobah. Diagonale po dva metra. In tak, naravnost gromozanski televizor slabše kakovosti si pa lahko privošči še bistveno večji krog ljudi, saj jih skoraj že delijo na Karitasu ali Rdečem križu poleg paketov s hrano.

Kar pa mene dostikrat preseneti je to, s kako slabim zvokom so zadovoljni nekateri, ki imajo take televizorje. Jaz s takim zvokom ne bi mogel živeti, kaj šele da bi to poslušal.

Je pa na splošno zvok med zabavno elektroniko kot kaže precej zapostavljen, saj se kvalitetna oprema za predvajanje zvoka ponavadi nahaja v kakšni posebni, dobro skriti sobi, kamor zaidejo zgolj poznavalci in audiofili, ki iščejo pravi kabel za na zvočnik. Pa po mojem mnenju ne bi smelo biti tako oziroma je škoda, da je temu tako.

Meni glasba pomeni veliko. Kadar sem slabe volje, žalosten ali razočaran si vstavim primeren CD v predvajalnik, se uležem na posteljo in poslušam glasbo. Glasbo poslušam tudi ko moram polniti baterije. In večinoma to deluje oziroma pomaga. Moraš pa seveda imeti ustrezno opremo za predvajanje zvoka, ker to poslušati na nekem cenenem tranzistorju ali celo telefonu je nesmisel.

Prvo malo boljšo opremo za predvajanje zvoka sem si kupil pred kakšnimi 10 leti in sem bil začuden, kako na takšno idejo nisem prišel že prej.

Potrebuješ pa za predvajanje zvoka dvoje in sicer ojačevalnik ter zvočnike. Plus seveda nek vir, kar je lahko CD/DVD predvajalnik, TV, računalnik, igralna konzola, USB ključek ali kaj podobnega.

Ojačevalniki so bili včasih večinoma tako imenovane Hi-Fi naprave, torej navadni stereo ojačevalci (power amplifier) za dva zvočnika, ki smo jih nekateri spajkali doma iz komponent, ki smo jih hodili kupovat z vlakom v Trst in z načrti iz revije Elektor.

Danes prevladujejo na trgu ojačevalnikov tako imenovani recieverji, ki so sposobni predvajati zvok iz različnih virov, omogočajo pa tudi ostale postavitve več zvočnikov, ne samo stereo, torej par zvočnikov. Popularni je prostorski zvok 5.1, 7.1 in verjetno še kaj. Se mi pa zdi beseda reciever za tovrstne naprave nekoliko neposrečena, ker to pomeni sprejemnik in tako mene to nehote spominja na radio. Dejansko so to ojačevalniki, na katere se priklopi zvočnike in vire zvoka.

Sam sem takrat kupil Pioneerjev ojačevalnik (reciever) VSX 821, ki podpira postavitev zvočnikov 5.1 in priklop različnih virov zvoka. Nanj imam trenutno prek optičnega kabla priklopljen računalnik in CD predvajalnik. Velika prednost pa je tudi to, da omogoča predvajanje glasbe tudi iz USB ključka.

vir: Pioneer

5.1 postavitve zvočnikov nisem zares nikdar niti preizkusil, ker se je izkazalo, da tega ne potrebujem. To sicer morda pride prav oziroma je prednost pri ogledu kakšnih filmov, ki imajo poudarjene učinke prostorskega zvoka, ampak tega je po mojem mnenju malo, sploh pa je malo kvalitetnih takih filmov, tako da sem to idejo opustil.

Za zvočnike sem kupil par JBL Control One. To so zvočniki, ki jih običajno vidiš v kakšnih gostilnah. So pa to eni najbolj popularnih takih manjših zvočnikov. Resda niso sicer neki lepotci, ki bi bili okras v stanovanju, kvaliteta predvajanja zvoka pa je čisto sprejemljiva.

vir: JBL

Zelo pomemben del sistema za predvajanje zvoka pa je nizkotonski zvočnik oziroma angleško subwoofer. Ta skrbi za to, da se trese stanovanje in da zvok občutiš v želodcu. Temu se danes ne bi nikdar odpovedal, ne glede na to, kakšni so ostali zvočniki. Jaz sem takrat izbral JBL E150P.

Nekateri so sicer mnenja, da pri kvalitetnejših zvočnikih tega dodatnega zvočnika ne potrebuješ, samo jaz takega mnenja ne delim in temu ni tako. Nizki toni pomeni, da mora zvočnik premikati veliko zraka in tega se ne da z majhnim zvočnikom. Vsaj jaz si ne predstavljam, kako bi to lahko delovalo.

vir: JBL

Tak sistem se imenuje 2.1 (2 zvočnika plus nizkotonec) in je skupaj to stalo okrog 1000 €. Sam dam vedno in kadarkoli raje 1000 € manj za avto, kot da se odpovem takemu zvoku! Namesto ojačevalnika 5.1 pa bi za tako postavitev zvočnikov povsem zadoščal ojačevalnik, ki podpira samo 2.1.

Kako se sliši GnR Paradise City ali Knocking on a heavens door na takem ozvočenju, ob polni jakosti, pa zaradi sosedov raje ne bi razlagal. Celo Modern Talking – You’re My Heart, You’re My Soul zveni dobro, čeprav smo se iz tega dueta včasih norčevali, danes imata pa na Youtubu prek 470 MIO ogledov. Po moje jima gre na smeh, saj samo na podlagi teh ogledov zaslužita dodatno kakšnega tisočaka. No, tudi kaj bolj resnega, kot je naslovna tema iz filma Godfather ali Schubertova Ave Maria v izvedbi Andrea Bocellia sta vredni vsakega centa in sežeta globoko.

Praktično skoraj vsakega, ki zagleda zadnjo stran ojačevalnika, postane strah. To je povsem normalen odziv ob pogledu na nekaj tako kompliciranega. Tudi mene še danes zmrazi ob misli, da bi moral ponovno študirati, kam se kaj vtakne (to se ne šteje kot dirty talk).

vir JBL

Ampak tako komplicirano izgleda zato, ker ojačevalnik nudi veliko možnosti priklopov raznih virov zvoka. Uporabiš pa samo tiste, ki jih potrebuješ, pri čemer gre optika v optiko in banance v banance. Plus seveda priklopi za zvočnike, za katere moraš po stanovanju napeljati še kabel.

Boljši ojačevalniki omogočajo tudi postavitev dodatnega para zvočnikov nekam v drug prostor. Primerna izbira je recimo kopalnica, kjer potem lahko prižgeš svečke in uživaš v kopalni kadi ob poslušanju Estranged. Seveda nadgradnja te postavitve je, da imaš ob sebi v kopalni kadi še…kakšno račko.

Pred leti sem zvočnike JBL Control One dal iz uporabe in jih zamenjal s parom zvočnikov Focal Chorus 716.

vir: Focal

Zvok je seveda na teh zvočnikih precej boljši, poleg tega pa lepše izgledajo. Je pa to drug cenovni rang. Ponavadi take zvočnike kupuješ glede na ostalo pohištvo v sobi in ustrezno prilagodiš ohišje, da se ti ne tepe z omaro ali fotelji. Vem, smešno, ampak resnično. Tako se kupuje dražje zvočnike.

Pri zvočnikih gre sicer po moje za nekakšno logaritemsko skalo, vsaj kar se tiče povezave med ceno in kvaliteto zvoka. Torej mnogo dražji zvočniki zvok predvajajo nekoliko bolje, ne pa mnogo bolje. Se pa kvalitetni zvočniki običajno ob normalni uporabi ne kvarijo in ne zastarijo, tako da je to investicija, ki jo imaš lahko zelo dolgo. Dlje kot avto.

Seveda pa nedvomno obstajajo tudi ljudje, ki so sposobni zvok zaznavati bistveno bolj prefinjeno, kot mi povprečneži in taki pa si ponavadi kupijo kvalitetnejšo, boljšo in temu primerno tudi dražjo opremo za predvajanje zvoka. Ampak za večino pa po moje nekaj takega kar zadošča in je bistveno bolje kot kakšen tranzistor ali zvok, ki ga predvajajo zvočniki v TV sprejemnikih.

Navigator

25 09 2020

V dvosedežnih vojaških letalih sta vlogi razdeljeni tako, da na sprednjem sedežu sedi pilot, ki upravlja letalo, torej z njim leti, na zadnjem sedežu pa sedi pilot – navigator, ki opravlja v različnih letalih različne naloge.

Ponavadi je njegova skrb delo z radarskimi sistemi na letalu, upravljanje z oborožitvijo, navigacija letala, radijska komunikacija z ostalimi letali in podporo, njemu pa je zaupana tudi skrb za izstrelitev iz letala, če gre kaj narobe. Ta naloga je zaupana navigatorju zato, ker piloti običajno poskušajo do zadnjega rešiti letalo, kar pa se izkaže da je potem prepozno za izstrelitev.

Potreba po drugem sedežu na vojaškem letalu se je pojavila zato, ker so postali sistemi na letalu prezahtevni za upravljanje, da bi lahko vse to počel en sam pilot.

V različnih letalih se pilotu na zadnjem sedežu različno reče. Na letalu F-14 je bil to RIO – Radar intercept officer, na nekaterih letalih je to WSO – Weapon systems officer, CSO – Combat systems officer, na nekaterih letalih se mu reče preprosto navigator.

vir: wiki
vir: wiki

Jaz čedalje bolj verjamem v to, da tudi ljudje delujemo podobno kot dvosedežno letalo in da to, kar mi dojamemo kot sebe, sta dejansko dva in sicer “boots on the ground“, torej pilot, ta zavedni del nas, ki se odloča, kaj bo počel, s kom bo bil ali kaj bo v določeni situaciji rekel ter navigator, pilot na zadnjem sedežu, ki pa je očem neviden in skrit nekje v podzavesti. Ta s pomočjo ustvarjanja misli in občutkov sugerira pilotu. Komunikacija med njima pa poteka prek mehanizma, ki mu rečemo “notranji dialog“. In praktično skoraj vse kar ljudje počnemo, se najprej začne kot misel. Tudi če navzven izgleda, kot da ne počnemo nič, dejansko prek tega notranjega dialoga lahko počnemo veliko – razmišljamo, delamo načrte ali se obremenjujemo z malenkostmi. In seveda če je navigator aktiven (up and running), nismo nikdar zares sami. Je pa sposoben sprožati občutke osamljenosti, če hoče oziroma če želi, da nekaj storimo na tem področju.

Ta navigator ima kot kaže tudi številne posebne sposobnosti, lahko pa celo obvlada tudi magijo, ki ne bi bila mogoča, če ne bi bili ljudje na tem nivoju nekako povezani prek nam še nepoznanega višjega nivoja zavesti. Tako recimo ta naš navigator ve, če nam kdo poskuša prodati bučke in to mi potem zaznamo kot slutnjo, da nam nekdo laže. Naš navigator ve, če nas kdo vara in to mi potem dojamemo kot sum v podzavesti, ki ga je potrebno raziskati. Ampak takih subtilnih sporočil našega navigatorja je cel kup. Tudi opozorila za razne nevarnosti. Včasih se temu reče tudi šesti čut. Navigator ima torej nekaj, čemur lahko rečemo situation awareness in to je več kot samo naš zavestni del.

Tako kot vojaško lovsko letalo lahko leti par metrov nad zemljo, z veliko hitrostjo po dolini senc in teme ali visoko nad oblaki, kjer se lahko vidi ukrivljenost planeta, lahko dela ostre zavoje, ali leti s konstantno hitrostjo predvidljivo naravnost proti obzorju, tako se lahko nekaj podobnega dogaja tudi nam v življenju.

V vojaškem letalu ima ponavadi krmilno palico (joystick) in ročico za krmiljenje potiska motorjev (thrust lever) v roki pilot, torej on dejansko odloča, kam bo letelo letalo, na kakšni višini, kako hitro ali kako oster zavoj bo izvedlo. Torej če mi od daleč opazujemo letalo v zraku, dejansko opazujemo, kaj dela pilot, ne njegov navigator.

Verjetno se izkaže, da če želiš v življenju kolikor toliko uspešno priti skozi, moraš aktivno upravljati s svojim navigatorjem v podzavesti, torej predvsem aktivno upravljati lastne misli in občutke, sicer se lahko hitro zgodi, da se znajdeš v dolini senc in teme, kjer ni sonca oziroma tam, kjer si ne želiš biti.

Je pa zabavno razmišljanje, na kaj se dejansko tvoj navigator spozna in v čem je res dober? Ker če to odkriješ, morda odkriješ način, kako uspeti v življenju.

Nekateri imajo navigatorje, ki so dobri osebni trenerji in motivatorji in jih vzpodbujajo da trdo trenirajo iz dneva v dan in potem najboljši postanejo razni svetovni prvaki in zmagovalci. Nekateri imajo navigatorje, ki jih spodbujajo k raziskovanju in odkrivanju ter so potem lahko vrhunski znanstveniki. Nekateri imajo navigatorje, ki radi zbijajo šale in jim je bistvo, da lahko vsak dan nasmejejo svojega pilota ali okolico. Nekateri imajo navigatorje, ki so misleci in jim je mučno, če mora pilot kaj sezidati ali odmašiti odtok ter mu potem pri takih opravilih ne nudijo ustrezne podpore. Nekateri navigatorji želijo pomagati ostalim, zlasti tistim, katerih navigatorji so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov zašli v težave ali se ne znajdejo najbolje. Nekateri navigatorji so dobri ljubimci, nekateri so dobri bleferji, ki jih ponavadi hitro razkrinkajo ostali navigatorji s svojim šestim čutom.

Marsikdo se sprašuje, kako je mogoče, da nekateri ljudje, ki imajo kakšno telesno invalidnost oziroma okvaro zmorejo vrhunske dosežke. Ampak vse je v sposobnem navigatorju!

Če pa je navigator užaljen, ali je z njim karkoli narobe, pa se lahko tudi zgodi, da navigator ugasne in potem se takemu stanju ponavadi reče depresija, saj v človeku ni več vzpodbude, da bi karkoli še počel. Letalo je takrat videti povsem neodzivno. Tu se potem postavi vprašanje, na kakšen način se da ponovno zagnati navigatorja? Torej kako narediti reboot pilota na zadnjem sedežu. Danes se to poskuša predvsem z raznimi zdravili, je pa vprašanje, koliko je to lahko sploh učinkovito, saj do tja, kjer je navigator, ta zdravila verjetno sploh ne prodrejo.

Jaz sem imel danes zjutraj že en hud zaplet z mojim navigatorjem, ker se nisva strinjala s tem, kakšne čevlje obuti. On je trdil, da morajo biti modni in skladni z obleko, jaz sem pa trdil, da je zunaj dež in da potrebujem čevlje, ki jih ne bo premočilo.

Kdo je zmagal, je pa upam jasno. Pilot! It’s always my call. Če gre kaj narobe, je pa kriv navigator za napačne sugestije in občutke.

Tip laže kot pes teče! Do tega jutranjega notranjega konflikta dejansko sploh ni prišlo! Onyx samo poskuša biti zabaven. S čevlji se jaz ne ukvarjam.

A?

Sem se pa naučil do sedaj vsa to, da drugih po sebi ne moreš ocenjevati, ker vsak je svoj model. Oziroma po novem lik.

Je pa vprašanje, zakaj se nekateri piloti in njihovi navigatorji obnašajo deviantno, torej v nasprotju z aktualnimi družbenimi normami in moralnimi vrednotami. Nekaj se morda da pojasniti s človekovo svobodno voljo, vprašanje pa če vse.

Preberi še:
Aktivno upravljanje lastnih misli

Maškarada 2021

24 09 2020

Predlagam, da naslednje leto za maškare ne nosimo nobenih mask. Bo bolj zabavno, kot pa če samo ene maske zamenjamo za druge.

Psihološki nasveti

24 09 2020

Vprašanje bralca: Prvič grem k prostitutki. Bojim se, da jo med seksom ne bom zmogel gledati v oči. Ali ji lahko oči zavežem?
Odgovor psihologa: Predlagam, da oči zavežete sebi. Bo manj možnosti, da spregledate.

O karakterju

23 09 2020

Marsikdo ne ve, da bistveno več o človekovemu karakterju pove način parkiranja avtomobila, kot razne vedeževalke, tarot karte in pozicije nebesnih teles ob rojstvu.

Nekateri parkirajo svoj avtomobil točno na sredo črt, ki označujejo mesto za parkiranje. Pri tem se ne ozirajo na položaj sosednjih avtomobilov in če nekomu na sosednjem parkirnem mestu parkiranje ni najbolj uspelo, ga brez zadržkov zaparkirajo tako, da ne pride več niti v svoj avtomobil. Torej take zanima samo lasten prav, na okolico se ne ozirajo.

Spet drugi že ko parkirajo avtomobil razmišljajo o tem, kako bodo kar najhitreje zapustili parkirišče. Torej imajo že na začetku pripravljeno izhodno strategijo.

Nekateri so pri parkiranju obzirni do sosednih vozil in če komu ni parkiranje najbolj uspelo, mu pustijo dovolj prostora, da lahko pride v svoj avto. Če sosednje vozilo odpelje tvegajo, da sami izpadejo kot bebci, ki ne znajo parkirati pravilno med parkirne črte.

Pa poglejmo kako izgleda konkreten primer te teorije v praksi.

foto: Dr. Onyx

O avtu sicer ne bom izgubljal besed, ker gre za zverino in tudi zvok motorja je temu primeren, tako da tu ne gre samo za neko hudo šasijo.

Takšno parkiranje pove o človeku to, da mu je dobesedno vseeno za vse. Avto pusti kakor nanese in se ne ozira na nobene omejitve ali parkirne črte. Jaz s takim karakterjem ne bi imel rad opravka, saj če mu je vseeno za vse, mu je vseeno tudi zate. Hud avto gor ali dol. Samo upam lahko, da na tak način ne opravlja tudi male in velike potrebe, ker potem moraš ves čas paziti, kam stopiš!

Morda ni slaba ideja, da katero pelješ na prvi zmenek nekam na parkirišče in jo prosiš, če ti lahko pokaže, kako parkira. Seveda se ti lahko zgodi, da te bo imela za čudaka. Samo tudi tako nekaj izveš o njenem karakterju. Očitno nima prav nobenega smisla za humor. Kar je pa žalostno in stran vržen prvi zmenek.

Kakšen smisel ima vse skupaj brez humorja?

Poglej še:
Mini hunter
Mini invalid

Jutranja meritev telesne temperature

23 09 2020

Jutranja meritev temperature na vhodu v letalsko bazo je pokazala pri meni 35,4 stopinje celzija. Sodelavcu za mano so namerili 33,2 stopinji. Opomnil sem ga, da naj si preveri srčni utrip, ker to je prenizka telesna temperatura. On pa nekaj zamrmra v smislu, da bodo sedaj s temi merjeni temperature na vhodu polovili vse vampirje. Naslednja vampirka pa je imela temperaturo celo samo 32,1 stopinje.

Nič, jim bo treba na skrivaj v pisarne namestiti glavice česna, če to ne bo pomagalo, potem pa leseni koli. Ampak kvaliteten kader je danes težko dobiti na trgu, tako da so leseni koli zadnja možnost.

Drugače bi pa rad videl brezstični infrardeči (all weather) termometer za merjenje telesne temperature, ki stane 15€ in ki ima natančnost +-0,1 stopinja! Od kje pobirajo te štose?

Seks kar tako

20 09 2020

Kot sam opažam, ko poslušam in berem po spletu, je zlasti med moškimi popularen seks kar tako, seks brez kakršnihkoli obveznosti, odgovornosti, ciljev ali čustev. Zgolj zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb. Jesti, spati in seksati. Verjetno v obratnem vrstnem redu. Torej čisto nasprotje od verza Jaz ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce (Sidharta – Na Soncu).

Ker jaz ne verjamem v srce, me zanima samo telo.

Kot sem v enem zapisu že napisal, je življenje poleg vsega ostalega očitno tudi precej kompleksna miselna igra, ki ima svoja pravila in se na naše poteze odziva, rezultat pa je za igralca lahko bolj ali manj ugoden. Torej nima smisla v življenju početi kar nekaj, ampak moraš vedeti točno kaj počneš in zakaj to počneš.

Eden glavnih ciljev te igre, morda pa celo glavni cilj za večino igralcev je kot vse kaže najti pravo ljubezen, torej nekoga, za katerega se ti potem zdi, da je bil ustvarjen zate in je tvoj idealni par. V idealnem primeru se najdeta skupaj duši dvojčici, kjer gre pa potem za popolno ujemanje. Ampak ker gre za igro, to ni enostavno in v to se lahko prepričamo, če se samo ozremo okoli sebe. Kot sam opažam, danes zelo malo parov zdrži prav dolgo skupaj in očitno so se našli skupaj taki, ki skupaj ne sodijo oziroma je ujemanje prešibko, da bi se lahko taka zveza obdržala. Po kakšnem ključu so se našli skupaj, ne vem. Pri nekaterih je šlo verjetno samo za strast in je od začetnega ognja hitro ostala samo še žerjavica, ali še to ne. Nekateri so se našli tako, da so gledali, ali imajo skupna zanimanja in hobije. Nekateri so se našli tako, da so gledali, kaj kdo poseduje in kakšen avto vozi. Nekateri so si bili na prvi pogled simpatični, pa so kasneje ugotovili, da je človek, ki jim je bil na začetku simpatičen, sedaj antipatičen, ker ima lastnosti, ki jih preveč motijo. Nekateri taki pa celo ostanejo dlje časa skupaj kot nekakšni “poslovni partnerji“, sploh če so vmes še otroci.

Seks je v tej igri prvenstveno seveda namenjen reprodukciji, torej nadaljevanju človeške vrste. Je pa seveda seks lahko namenjen tudi užitku dveh, ki sta se odločila, da sta za skupaj in je potem to tudi del njunega medsebojnega odnosa. Za marsikoga zelo pomemben del.

Ampak seks dela tudi dojenčke in obstaja velika razlika, ali ti odraščajo v ljubečem okolju, kjer sta se našla dva, ki zares sodita skupaj v tej igri in bodo taki otroci zrasli v zrele osebnosti, ki bodo razumeli vsaj na podzavestnem nivoju, kaj je glavni cilj te igre in bodo znali tudi sami ljubiti in bodo ljubljeni, ali pa bodo živčne razvaline, ki bodo vzorce, ki so jih videli pri svojih starših, prenesli naprej na svoje otroke. To pa je ogromna in za marsikoga v tej igri bistveno bolj usodna razlika, kot si mislimo. Nasprotje od ljubezni pa je sovraštvo in če bi šli to igro malo bolje analizirati, bi verjetno ugotovili, da so najbolj problematični ravno tisti, ki ali sploh ne znajo ljubiti ali pa niso dosegli glavnega cilja te igre in počno neumnosti, namesto da bi se potrudili in počeli potem kaj lepega z nekom, ki je bil ustvarjen za njih.

Seks kar tako pa je v tej igri taktično gledano neumnost, saj te samo oddaljuje od glavnega cilja, poleg tega pa ponavadi s seboj prinaša cel kup raznih težav in zapletov. Skratka seks kar tako je past, v katero se jih veliko ujame. Ujame zato, ker zadovoljujejo samo svoje osnovne človeške potrebe.

Kdor misli, da na tak način vadi za tisto pravo, pa je največji bedak v sobi, saj zelo verjetno nikdar na tak način ne bo prišel do tistega pravega.

Pri seksu kar tako gre dostikrat tudi za navadno sprenevedanje.

Po moje ni prav veliko moških, ki ženski, ki so jo izbrali za seks kar tako, direktno povedo, kaj zares mislijo in želijo. Namreč če to direktno povedo, se možnost, da to dobijo, bistveno zmanjša. Seveda obstajajo tudi ženske, ki jim to paše, samo te so po moje v manjšini in take ni prav lahko najti, razen v kakšnih swingerskih klubih. Če ne povedo direktno, kaj želijo, pa gre potem takoj za sprenevedanje, saj moški ni iskren, kaj zares želi. Pa tudi če moški prizna, kaj zares želi, tega precej žensk po moje ne jemlje resno, saj si mislijo, da ni zares tako in da ko jo bo bolje spoznal med rjuhami in mu bo pokazala vse svoje adute, ne bo več samo seks kar tako, ampak bo dobila nekoga, ki jo bo imel rad, jo bo dolgo v noč božal, objemal, poljubljal in mu bo pomenila vse na tem svetu. Ampak potem se izkaže, da gre vendarle samo za seks kar tako, ki se konča hitro, morda za sabo še pobriše in odide. Ostane pa samo še eno razočaranje več.

Večina ljudi je poleg vsega ostalega tudi čustvenih bitji in taka dejanja lahko povzročijo hude duševne brazde in bolečino. Torej to ni potem samo seks kar tako in to ni isto, kot če nekomu pokažeš sredinca, ker v avtu prepočasi speljuje na semaforju. Seks je v medčloveških odnosih zelo pomemben in lahko tudi zelo nevaren dejavnik, če se ga zlorablja oziroma uporablja napačno.

Ampak osnovni problem pa je v tem, da kot kaže večina sploh ne ve, da se nahaja v igri, ki ima pravila in cilj. In če želiš v igri priti do kolikor toliko ugodnega rezultata zate, moraš kot rečeno vedeti, kaj počneš in zakaj sploh to počneš. Seks je že ena izmed takih reči v tej igri, kjer moraš dobro vedeti kaj počneš in zakaj. Seks nikakor ni mišljen kot neka hitra prehrana in samo zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb.

Pa bom vse skupaj ponazoril še na primeru, ki bo upam fantkom bolj razumljiv.

Film Top Gun 2 prihaja v kine šele naslednje leto zaradi epidemije novega koronavirusa, zato se postavimo v vlogo mornariškega pilota iz prvega dela, ki upravlja večnamenskega, dvosedežnega lovca F14 – Tomcat (mačkon po naše). Ta lovec smo v tej domišljijski vlogi mi. Je pa res, da ga je mornarica ZDA že umaknila iz aktivne uporabe, v Top Gun 2 pa menda nastopa večnamensko letalo vrste F/A-18 Super Hornet.

vir: aircraft wiki

Seks je v tej domišljijski vlogi izstrelitev radarsko vodene rakete AIM-54 PHOENIX, ki stane več sto tisoč USD. Take rakete mornariški piloti ne izstrelijo kar tako, za zabavo, na jadralna ali celo potniška letala. Tudi ne izstrelijo teh raket samo zato, da se nekaj pobliska ali da zadovoljijo svojo potrebo po streljanju raket. Odločitev, da pilot tako raketo izstreli, je zahtevna, saj takih raket nimaš prav veliko pod trupom, raketa je draga, če storiš napako, pa lahko sestreliš tudi kaj takega, kar nisi hotel. V najslabšem primeru celo koga iz tvoje formacije. Pred izstrelitvijo pilot preveri več reči, med drugim tudi to, ali je taka raketa sploh primerna za to tarčo in ali se da uporabiti kaj drugega. Če je identifikacija tarče pozitivna in je tako močno in drago orožje primerno za razdaljo in vrsto tarče, potem pilot raketo izstreli in ta po izstrelitvi samodejno zasleduje tarčo. Če se tarča učinkovito ne brani, kar pa je pri takem radarsko vodenem orožju težko, sploh če letalo nima stealth tehnologije, je zadetek zanesljiv. Pod trupom F14 – Tomcata pa ena raketa manj.

Kaj hočem v bistvu povedat?

To, da seks v tej igri uporabiš takrat, ko se ti zdi, da si našel glavni cilj, pravo ljubezen, torej čim bolj idealnega partnerja in ti občutki pravijo, da je to to. Torej gorijo same zelene lučke. Če so zraven še kakšni posebni učinki, kot so iskrice, nenavadna naključja ali občutek tesne povezanosti, toliko bolje, saj ti s tem igra potrjuje, da si uspel. In če gre vse po sreči, se še ena zgodba odvije kot v pravljicah.

Če pa igra ugotovi, da se ne znaš igrati, te pa potem pusti pri miru, da se igraš po svoje. Če bo belo, ne bo črno, če bo črno, pa bo lahko z nekaj bele sivo.

Ob vsem tem razmišljanju pa sem se spomnil na rek – ne počni neumnosti po nepotrebnem. Kdaj točno pa je potreba po počenjanju neumnosti?

In kaj je ena najbolj pomembnih lastnosti mornariških pilotov?

Disciplina!

Kot pilot upravljaš več deset milijonov vredno letalo in davkoplačevalci si ne želijo, da ga raztreščiš pri pristajanju na letalonosilki, ker si se ga med letom od dolgčasa napil. Nihče si ne želi, da pomotoma sestreliš potniško letalo, ker to je slabo za podobo mornarice v javnosti. Prav tako si nihče ne želi, da za zabavo streljaš rakete vrste AIM-54, ker to je za poznavalce samo zelo drago čudaštvo. Za zabavo piloti mečejo pikado v gostilni ali se z motorjem peljejo proti sončnemu zahodu. Prav tako na nebu ponavadi nisi sam in si del večje formacije bojnih letal. Nihče si ne želi ob sebi imeti idiote, na katere se ne moreš zanesti, ki ne poznajo letala, radarskega sistema in oborožitve, s katero razpolagajo ali pa precenijo svoje sposobnosti in padejo v nezavest zaradi prevelike G obremenitve. Še manj si kdo želi, da te sestreli pomotoma pilot iz tvoje formacije. Zato je disciplina ključna lastnost mornariških pilotov.

Kdo se bo morda vprašal, od kje jaz vse to vem? Veliko berem in ne seksam kar tako. Zato še ostalim ne privoščim tega. Jim pa privoščim, da najdejo ljubezen svojega življenja.

Pa čim več uspešnih izstrelitev, ki bodo zadele tiste prave tarče, ne kar neke naključne tarče, ki so se slučajno znašle na radarju.

Radar Raytheon AN/AWG-9 na večnamenskem lovcu F14-Tomcat je (bil) sposoben hkrati spremljati do 24 tarč v zraku in proti 6 od njih voditi izstreljene radarsko vodene rakete. Ampak to ni bila poanta mojega izvajanja! Spremljanj preveč tarč ali celo več hkrati izstreljenih radarsko vodenih raket tudi ni dobra ideja. Vsaj kar se tiče poante mojega izvajanja. Ko je tarča enkrat izbrana, je po moje bolj modro način delovanja radarja preklopiti v STT (Single Target Track) oziroma fokus na eno samo tarčo. Mora pa znati mornariški pilot pravilno uporabljati in interpretirati vso senzoriko, ki jo ima vgrajeno na svojem letalu. To bi pa lahko bila tudi ena od poant. In občutki. Zelo so važni občutki. Ampak te ima pa serijsko vgrajene pilot, ne njegovo letalo.

vir: Raytheon (na sliki radar APG-73 iz letal F/A-18)

Občutek, biti zaljubljen, je pa tudi nekaj posebnega in dober znak…

Sem pa naredil precej reklame za mornariške pilote, pri nas pa nimamo ene same letalonosilke, kaj šele večnamenskega lovca, kot je bil F14 – Tomcat. Mi je pa neverjetno to, da mornariški piloti, poleg vseh užitkov, ki jim jih nudi mornarica, prejemajo še plačo.

Kdor želi to igro igrati tako, kot je zamišljena, mora seveda imeti zaupanje, da je igra do igralca dobra in da mu do cilja tudi sama pomaga, če se seveda drži osnovnih pravil oziroma zapovedi in ne počne prevelikih neumnosti. Očitno ima igra tudi več nivojev in na težjih stopnjah so izzivi večji, nastopijo razne dileme in težke odločitve. Je pa to področje še precej neraziskano, tako da je tu še veliko priložnosti tudi za kakšne študije in še kakšen doktorat.

Kar je Bog združil, naj človek ne loči pa tako včasih v tej igri celo dobi smisel, saj gre morda res lahko za Divine intervention.

Preberi še:
Iskrice

Konec poletja 2020

19 09 2020

Danes je bil eden najlepših dni za plavanje v razburkanem morju. Morje ravno prav toplo, v vodi pa skoraj nobenega. Samo zunanja temperatura je bila na senčni strani za par stopinj prenizka, tako da potem nekaj časa lulaš vsakih par minut po par kapljic. Imaš pa ves čas občutek, da te tišči. Kar je neprijetno.

Je pa s temi valovi verjetno letošnjega poletja nepreklicno konec, saj bo morje od sedaj naprej za večino premrzlo.

Marsikdo je bil zaradi epidemije novega koronavirusa prisiljen letos spoznavati našo obalo in je morda ugotovil, da je tudi ta lepa. Zelo prav pride na obali kolo, saj so vsi kraji lepo povezani s kolesarsko potjo Porečanko (Parenzano), poleg tega pa bistveno lažje in cenejše rešiš problem parkiranja. Druga plat tega je, da je bila marsikje na obali nepopisna gneča, kot prizor iz filma katastrof pa je na vrhuncu sezone izgledal Piran, saj so ljudje ležali praktično povsod, v vseh mogočih in nemogočih pozah. To bi morali po moje nekako urediti oziroma v enem delu Pirana to prepovedati, saj se tako spremeni Piran v nekakšen begunski center na Lampeduzi. Česar pa verjetno nočemo?

Poglej še:
Na morje

Neformalni sponzor

19 09 2020

Trenutno imam samo enega, recimo temo neformalnega sponzorja in sicer proizvajalca čevljev Cat.

Neformalni sponzorski odnos je tak, da jaz lahko v običajnih trgovinah kupujem njihove čevlje na razprodajah z do 30% popusta, te čevlje pa potem lahko nosim toliko časa, dokler niso za v smeti ali pa me začnejo sodelavke prijateljsko opominjati (lahko bi napisal tudi zajebavati), da so čevlji ponošeni. Ko se to zgodi, običajno res so in je čas za nakup novih. Pripombe, da taki ponošeni moji čevlji ne sodijo k elegantni črni obleki pa ne jemljem resno, saj če želiš postavljati nove trende, moraš delovati izven obstoječih okvirjev in trenutno postavljenih modnih smernic. Poleg tega pa nimam pet čevljev (dva para in enega, ki je nepojasnjeno izgubil par), da bi lahko kar kombiniral, kateri čevelj h kateri obleki.

Že precej časa kupujem vsakih par let povsem enak model, tako da se komu morda celo zdi, da iste čevlje nosim desetletje, kar seveda nikakor ne drži. Lahko pa se zgodi, da bo šel ta čevelj enkrat iz proizvodnje, samo potem se bom moral pa navaditi na nek nov model. Oziroma dokler se ga še da kupiti, lahko naredim nekoliko večjo zalogo. Tu vidim tudi možnost za nadgradnjo mojega neformalnega sponzorskega odnosa s firmo Caterpillar oziroma Cat.

vir: Cat

Pred tem sem kupoval čevlje raznih blagovnih znamk cenovnega ranga 30€ in za veliko od teh se je izkazalo, da jih lahko nosiš par mesecev, potem pa ali razpade podplat, ali se kaj drugega raztrga, skratka, so za v smeti. Cat čevlji s 30 % popusta te pa stanejo okrog 60 € ali še nekoliko več in jih lahko nosiš par let, dokler niso ponošeni. Se mi še ni zgodilo, da bi razpadel Cat čevelj. Nenazadnje firma, ki izdeluje med drugim tudi bagerje in ostalo težko mehanizacijo, verjetno zna narediti tudi kvaliteten čevelj! Je pa res, da gre kakor razumem pri čevljih za licenčno proizvodnjo, ampak kljub vsemu verjetno firma Caterpillar bdi nad kvaliteto izdelkov.

Moj zadnji Cat čevelj izgleda pa nekako takole in se po moji oceni poda k jeans hlačam. Tako imam sedaj en nov Cat čevelj in dva ponošena. Plus še eden, ki ga uporabljam samo za delo na vrtu in je že marsikaj prestal. Ta ob prvi priliki roma v črno kanto za smeti in na komunalno deponijo.

vir: Cat

Sem pa pri zadnjem čevlju opazil zanimiv moto v škatli:

BIG THINKERS?

Ja, to pa res! Jaz konkretno na veliko razmišljam o tem, ali je ta neformalna sponzorska pogodba sploh ugodna zame? Se mi zdi da ne…

Hej hej

18 09 2020

Na spletu se je pojavil nov portal hejhej, kjer lahko naročiš, da ti eden izmed domačih zvezdnikov proti plačilu posname osebno video sporočilo. Ideja se mi zdi izvrstna in prepričan sem, da bodo v kratkem zasuti z naročili. Zato velja pohiteti, preden se ustvari dolga čakalna vrsta ali celo prenehajo sprejemati nova naročila.

Prva ideja, ki mi je prišla na misel je, da bi naročil sporočilo od Jonasa, kjer bi Jonas priznal, da sta z Godlerjem že dolgo časa ljubimca. To bi me stalo kar zasoljenih 299 €. Samo še en evro več in si že na 300 €, kar pa je za naše razmere precej denarja. Praktično ena kazen za prekoračitev hitrosti za 5 km/h v naselju. Tu potem hitro tehtaš, kaj se ti bolj splača. Malo bolj po gasu v naselju, ali osebni video od Jonasa?

vir: hej hej

Samo potem sem pa opazil, da imajo zvezdniki različne cenike.

Ker sem po naravi varčen, sem malo potuhtal in prišel na idejo, da bi bilo zame bistveno ceneje, če kupim Godlerja in on potem meni pošlje video posnetek v katerem prizna, da sta z Jonasom že vrsto let ljubimca. To bi me stalo 120 €, torej več kot pol manj, kot če mi to sporoči Jonas. Godler tudi ne taktizira s cenikom in recimo ni postavil cene 119,99 €. To meni veliko pove o njegovem značaju. Odkrit, ne ovinkari, pove kar misli, z malenkostmi se ne obremenjuje. V postelji gre vedno do konca oziroma do roba.

vir: hej hej

Potem pa zagledam Fredija Milerja, kako se razprodaja praktično zastonj, kot da bi prodajal nedolžnost. Samo 45 € in dobiš njegov video posnetek. Torej kupim Fredija in mi on potem za 45 € posname spot v katerem trdi, da sta Jonas in Godler ljubimca! Kot bonus bom pa še zahteval, da v video posnetku omeni, kako ne prenese Bernarde Žarn. Malo psihodrame. Vse to za 45 €! Fredi, to je dobesedno kraja. Tako izjemno ugodna ponudba bi nujno morala biti časovno omejena.

vir: hej hej

Moram pa zlobno priznati, da so kriteriji za “zvezdnika” na tem portalu očitno postavljeni nizko. Večine ne poznam, oziroma še nisem slišal za njih. Ja pa kot kaže neka (namerno nisem napisal kr neka) Alenka Troglič zaenkrat najcenejša. Stane samo 20 €. Zanimivo pri njej je, da jo najde tudi Youtube in sicer videoposnetek PRVI SEKS – vaše zgodbe. Kaj, kako, kdaj? Samo ta posnetek me je bilo kar malo strah pogledat. Ponavadi sodijo take zgodbe pod žanr črne komedije. Mimogrede, Alenka, če moški krvavi pri prvem seksu ponavadi pomeni, da nekaj dela narobe, ker to pa po moje ni normalno. Razen če so se časi tako spremenili? In nisem zasledil njene zgodbe! Verjetno jih je bilo več in težko izbrati tistega, o katerem bi se splačalo kaj povedati. Poredno!

Ambiciozno je svojo ceno postavila tudi Ula Furlan. Okroglih 100 €, da ne bo težave s seštevanjem v računovodstvu. Sto naročil, po 100 €, pa imaš hitro za kurjavo in še kakšen priboljšek. Morda novo oblekico, covid masko, posuto s swarovski kristali, original Guci belo torbico…

Peter Poles očitno obožuje enostavna matematična zaporedja. 123 €. Še več je 456 €, ali še bolje 789 €. Mogoče program za spletno stran podpira tudi štiri mestna števila? 1234 €? Tu moraš potem paziti, da se ne vklopi avtomatsko lakomnost, pri ostalih na portalu pa zavist. Kot ABS pri močnem zaviranju ali ESP pri zanašanju avtomobila.

Komik Gojko Ajkula (150 €), za katerega mimogrede tudi še nikdar nisem slišal, je pa videti kot bi ušel iz filma Monty Python and the Holy Grail. Kaj res ni kakšne druge slike za na splet? Tako oblečeni so včasih hodili hlapci zvečer k deklam vasovat. Ne moreš se pa tak razkazovati po spletu, kjer te gleda cel svet. Jaz bi dobil napad žolčnih kamnov, če bi se tak zagledal na internetu.

vir: hej hej

Samo to pa nisem vedel, da sta Jonas in Godler ljubimca. Kdo bi si mislil. Golobčka…

Ne bom nikomur povedal! So cute… 😉

OPOMBA:
Ko je šel ta zapis že v tisk sem opazil, da se je portalu priključil tudi Damjan Murko s ceno enega petdesetaka.

vir: hej hej

Mi pa trenutno čisto nič ne pade na misel, kaj bi lahko človek zahteval od njega? Morda samo to, da neha. In on ni nikakršen glasbenik, kot piše na portalu! On je čisto navadna definicija pojma attention whore!

Zaupanje

15 09 2020

Če mi zaupa slovenska vlada, mi lahko zaupaš tudi ti.
(prirejen citat iz filma Top Gun)

vir: Top Gun

To je sicer poskus šale. Glede na to, komu vse zaupa slovenska vlada, to ni še nobena garancija, da si res vreden zaupanja. Res pa nimajo ničesar, kar bi bilo vredno 20 MIO USD (plus inflacija) in bi ti lahko dali v upravljanje. No ja, mogoče sistem ogrevanja v Državnem zboru. Samo ne, to mora biti ceneje. Morda skupaj z vsemi provizijami?

Ta blog se je začel sicer 11.01.2007 s kratkim zapisom FOX THREE. To je NATO koda za izstreljen radarsko voden izstrelek tipa fire and forget. Kaj vse sem medtem pomotoma že sklatil s tem izstrelkom, raje ne razmišljam! Temu se strokovno potem reče friendly fire. Ampak FOX THREE piloti rečejo ob izstrelitvi rakete ravno zato, da se prijateljska letala umaknejo iz trajektorije leta rakete…

Menda se da s tako raketo pomotoma sestreliti tudi sebe, če si res neroden. Potem se pa v filmih tipa Hot Shots! delajo norca iz tebe. Se pa temu strokovno ne reče friendly fire ampak suicide by accident.

Sončni zahodi

15 09 2020

Ko začneš opažati sončne zahode menda veš, da se s tabo nekaj dogaja…

foto: Dr. Onyx

Sonce zahaja, zvezde budi,
zrak se ohlaja, ogenj gori

plešemo v temi
počasi brez skrbi.

(Siddharta – Piknik)

Druga pesem, ki bi lahko šla k tej, za mnoge kičasti fotografiji, ki simbolizira konec še enega dne na Sončevem planetu Zemlja, nekje v spiralni Galaksiji Mlečna cesta, je pa tale:

You and me, were meant to be,
Walking free, in harmony,
One fine day, we’ll fly away,
Don’t you know that Rome wasn’t built in a day…
(Morcheeba – Rome wasn’t built in a day)

Lahko pa tudi tole:

When there’s no love in town
This new century keeps bringing you down
All the places you have been
Trying to find a love supreme
A love supreme…

(Robbie Williams – Supreme)

Upam da sem tokrat pravilno uganil vsaj vse vejice? S tabo bi bilo pa morda res lepše s teboj

Nova vloga

13 09 2020

Kot sem že pisal v enem prispevku imam dovolj igranja zahtevne, karakterne vloge v psihološki srhljivki in sem zahteval nekaj lažjega ali bistveno višji honorar plus bonus. Opcija je menda samo “nekaj lažjega“, ker je filmska industrija v krizi. Ni pa tako enostavno dobiti novo vlogo, kot bi si morda kdo mislil, saj je konkurenca na trgu zelo huda, z igro pa se danes ukvarja praktično že vsak.

Za Top Gun 3 menda nisem primeren, ker nimam karizme mornariškega pilota, ne izgledam kot nekdo, ki bi bil sposoben narediti šolo za vojaške pilote in bi razumel pomen besede disciplina. Auč. Da sem za vlogo prestar, si niso upali reči, saj imajo v Top Gun 2 58 letnika! Bom napisal še enkrat – 58 letnika! To, da sem si že kupil sončna očala znamke Randolph, jih ni prepričalo, ker menda mornariški piloti nosijo očala znamke Ray-Ban. Od kje naj pa jaz to vem? Tudi moja Randolph očala so narejena po standardu Mil-S-25948 in omogočajo letenje direktno v Sonce. Na vlakcih smrti v adrenalinskih parkih uživam, tako da bi lahko nekaj prihranili na dvojnikih in kaskaderjih. Tudi če slučajno bruham, bruham v vrečko in ne naredim packarije. Ampak ne je tu zares ne. Prav, še žal vam bo, ker boste imeli v trojki 65 letnika in se vam bodo krohotali v kinodvoranah po svetu. To, da se karizme ne da kupiti na oddelku s kozmetiko v najbližjem Wallmartu, jim raje nisem razlagal. Naj živijo še naprej v iluziji.

vir: YT – Chasse Embarquee

Ob omembi Jamesa Bonda so se vsi v sobi začeli na glas režati, vendar potem, ko sem jim jaz omenil, da bo Donald Trump zmagal še ene volitve ob pomoči Facebooka in Rusov, so se obrazi hitro zresnili. Toliko bledih ljudi že dolgo časa nisem videl na kupu.

Za vlogo Jamesa Bonda menda tudi nisem primeren, ker ne želijo iz franšize narediti komedijo tipa Johnny English. Poleg tega po njihovem mnenju ne znam z ženskami, ne pijem martinija (pijem samo Cuba Libre) in se mi ne ljubi trenirati v telovadnicah za mišice. Mi pa menda lepo pristoji Beretta. Vsaj nekaj. Pri takih argumentih nisem imel proti argumentov in sem potiho odšel iz sobe, brez da bi zaloputnil z vrati kot nekoč. Sem pa mimogrede še diskretno za rit zagrabil tajnico, ki je pisala zapisnik. Meni bodo pridigali, da ne znam z ženskami!? Če je standard Donald Trump, potem nihče ne zna z ženskami!

Sedaj imam na mizi ponudbo za Cvetje v jeseni – Nov začetek (Flowers in The Autumn – The New Beginning).

Sem poskušal vaditi par prizorov in se čedalje bolj sprašujem, zakaj točno naj bi bila pa ta vloga lahka?

Iskrice

10 09 2020
foto: Dr. Onyx

Nekaj sije v nas ljudeh, ne ugibajmo zakaj…
Le da vsem lepo je.

(Siddharta Piknik)

Trenutno se ukvarjam z raziskovanjem kako deluje “preskakovanje iskric“. Namreč do pred nekaj let jaz nisem vedel, da ta poseben učinek zares obstaja in sem mislil, da gre zgolj za metaforo oziroma figurative speach. Učinek se kot kaže zgodi pri očesnem stiku in se zdi, kot bi te nekaj zbodlo v očeh. Je pa pojav težko opisati. Veš pa, ko se ti zgodi. To po moje proži naša podzavest, ko so izpolnjeni nekateri pogoji in kar je zanimivo pri tem je, da se očitno učinek sproži pri obeh hkrati. Torej izraz, da je preskočila iskra, je dejansko zelo posrečen. Po moje taka sinhronost ni možna, brez da smo na nek skrit in nam še nepoznan način povezani prek nekega višjega nivoja zavesti.

Za marsikoga je verjetno težko dojemljiv koncept, da je življenje med drugim tudi precej kompleksna miselna igra in kot igralec moraš poznati pravila, posebne učinke, ki jih igra pozna in uporablja ter se zavedati, da je rezultat te igre lahko bolj ali manj ugoden za igralca. Torej ni preveč pametno početi kar nekaj, ampak moraš vedeti točno kaj počneš in zakaj. Vse naše poteze vplivajo na resničnost in ta se na njih odziva.

Glede preskakovanja iskric sem sicer še precej na začetku raziskave, ampak po dosedanjih ugotovitvah ta posebni učinek očitno ni prav pogost. Marsikdo sploh ne ve, da to res obstaja ali pa si ga napačno predstavlja. Po logiki se mora ta učinek zgoditi nekje zelo na začetku neke morebitne veze, saj čez več let nima nekega smisla. Prav tako ne sme biti statistično tako zelo redek, kot glavni dobitek na loteriji, saj potem tudi nima smisla to iskati, ker je možnost zadetka zanemarljiva.

Po moje se ta učinek ne bi smel pojaviti pri poročenih in zaročenih, sicer igra krši lastna pravila oziroma ljudi spravlja namerno v skušnjavo. Če se pojavi, potem mora to razložiti kakšen teolog.

Kdor cilja visoko, na iskrice, po moje lahko kar pozabi na razne tinderje, Ona-On portale in hitre zmenke. Tako banalno se verjetno igra ne pusti igrati. Tudi razne prehodne avanture in avanturice te od tega cilja verjetno samo oddaljujejo. Seveda pa dopuščam možnost, da tudi to lahko deluje, ampak potem potrebujemo uspešne primere, torej proof of concept.

Čemu preskakovanje iskric sploh služi (vejica!) se da z nekaj malega domišljije lahko predstavljati. Je pa vsekakor zanimiva tudi teza, da ti s tem igra morda pomaga, da preveč časa ne izgubljaš z napačnimi. Seveda če na ta pojav naletiš dosti zgodaj in ga izkoristiš sebi v prid.

Prav lahko se nam zgodi, da bomo že v bližnji prihodnosti uspešno pristali na Marsu, o nas in igri, v kateri smo se po nekem čudnem naključju znašli, pa vemo malo ali nič. Avtor te igre ima očitno poleg vsega ostalega tudi tak zelo sofisticiran smisel za humor in najgloblje resnice našega bivanja razodeva zelo počasi.

Mimogrede, jaz igre Človek ne jezi se nisem nikdar preveč maral. Igra nima neke globine, tako kot recimo šah (tudi šaha ne maram) in bistveno preveč se mi zdi je odvisno od sreče oziroma meta kocke.

O tem, kaj bi bil lahko glavni cilj te igre, pa morda kdaj drugič. Samo tam še nisem.

Vroče poletje, prijetno diši
Glasba in petje, nekaj na iks in razodetje
In ko življenje zakrije zobe,
Pridejo iskre in dobri ljudje…
(Siddharta Piknik)

Pravni nasveti

09 09 2020

VPRAŠANJE:
Postal sem amiš. Ali lahko od delodajalca zahtevam, da iz moje pisarne odstrani tehnološke naprave? Računalnik, tiskalnik, dva mrežna stikala, eno pokvarjeno dostopno točko za wi-fi, optični čitalnik, usmerjevalnik in dva zunanja trda diska. Bi pa rad obdržal telefon, tablico in klimatsko napravo. Prav tako bi rad parkirni prostor za kočijo.

ODGOVOR:
Verska svoboda je ustavna materija in to je vaša pravica, ki jo mora vaš delodajalec spoštovati, tako da lahko zahtevate odstranitev vseh naštetih tehnoloških naprav. Parkirnega prostorom za kočijo vam vaš delodajalec ni dolžan zagotoviti.

Pravilno se sicer napiše dve mrežni stikali (vejica ali in) ne dva mrežna stikala. Ta nasvet se šteje kot bonus in je brezplačen.

Ja, moj popravek tudi.