Odgovor ECB

22 04 2021

Iz ECB so mi odgovorili na The Great Fraud of the central banks! tole:


Dear Mr Onyx,

Thank you for your email of 18 March 2021 and sharing your views and observations with the European Central Bank (ECB).

The coronavirus has had an unexpected and large impact on the global economy. Together with the “shutdown” of national economy, this corresponds from the economic perspective to the combination of a contractionary supply shock and an aligned demand shock. 

Back in the second quarter of quartal 2020, a series of prestigious economic institutes had already forecast a double-digit decline in gross domestic product for Germany, Europe and also globally.

Against this backdrop, governments and central banks have launched unprecedented supported packages of previously unimagined dimensions. This will no doubt be accompanied by significant costs, although Germany can benefit from and live off its previously very sound financial policy. 

Previous bouts of hyperinflation (with monthly inflation rates in excess of 50%) have always been caused by sovereigns assuming excessive volumes of debt over longer periods of time in connection with monetary financing by the central bank. This will certainly not be the case in Europe. By their very nature, the current measures are one-off measures of limited scope and duration, even if they will need to be maintained for a somewhat longer period of time. 

For further information, you may also wish to follow the ECB strategy review via the ECB Listens Portal here: https://www.ecb.europa.eu/home/search/review/html/index.en.html

Yours sincerely,

Public enquiries team 
Internal and External Engagement Division 
Directorate General Communications
EUROPEAN CENTRAL BANK


Torej inflacije, ki bi presegla 50% mesečno, po mnenju ECB ne bo. Lahko smo pomirjeni. Kakšnega drugega pametnega zaključka iz tega kratkega odgovora nisem razbral.

Se pa “tiskanje denarja”, oziroma kot se temu sedaj strokovno reče “kvantitativno sproščanje” (QE), ni začelo z epidemijo leta 2020, ampak se je začelo že marca leta 2015. Neposredna posledica take monetarne politike, ki traja sedaj že šesto leto zapored in se je leta 2020 samo še okrepila, je visoka rast cen naložb, med drugim tudi nepremičnin in razvrednotenje prihrankov varčevalcev na bankah. To so v odgovoru spregledali oziroma je verjetno edini komentar na to “no comment“.

Banke sicer resda v takem okolju varčevalcev dejansko sploh več ne potrebujejo, saj jim likvidnost zagotavlja neposredno kar sama centralna banka, vendar to pa v praksi tudi pomeni, da velika večina denarja na bankah ni vezanega, ampak se ga lahko kadarkoli dvigne. Torej idealno okolje za bank run. Bomo videli, če bo v takem primeru centralna banka še sposobna zagotavljati vso potrebno likvidnost. Samo v Sloveniji je menda na bankah denarja za več kot 23 MRD evrov. Težko ocenim, koliko je to prostorsko v bankovcih po 100 €, ampak zdi se mi, da bo potrebno kar nekaj težkih kamionov ali celo vlakovnih kompozicij denarja, če bodo želeli izplačati samo Slovenske varčevalce. Kje so še vsi ostali!

Čeprav vem, da centralna banka nima nekih nalog s področja izobraževanja, vendar kljub vsemu se mi zdi, da dajejo mlajšim generacijam napačne signale v smislu, da je varčevanje nekaj slabega in da varčevalce prve pokradejo. Mladina potem to razume tako, da je potrebno z denarjem delati tako, kot z igralnimi žetoni v igralnicah. Torej položiti stave. In trenutno večina mladine po mojem mnenju stavi na kripto tržnici. Resda nekateri odpeljejo domov novega lambota, ampak v primeru zloma trga bodo lahko številni ob vse prihranke. To je slabost igralnic. Dobitek je odvisen od sreče in to ne more biti nikdar varčevanje.

Jaz sicer razumem, da želijo centralne banke s takimi ukrepi monetarne politike zvišati potrošnjo, ampak učinek je morda ravno nasproten in se bo inflacija zvišala zaradi drugih razlogov. Namreč danes lahko vsak opazi, kako hitro se dražijo nepremičnine, kako rastejo cene zlasti ameriških delnic, kako je zrasla cena zlata, sploh pa cena raznih špekulativnih kriptovalut. Kot sem enkrat že napisal, si tudi “običajni” ljudje želimo obogateti, ne pa samo trošiti, torej vsakih par let kupiti novo kuhinjo, nov televizor ali nov avto, kar povzroči tako imenovan “money velocity” in prispeva k zvišanju uradno izračunane inflacije.

Torej okolje ničelnih obrestnih mer in lahko dostopnega denarja je dejansko ena velika reklama za naložbe, ne za potrošnjo!

V takem okolju ne greš kupovati novega avtomobila, nove kuhinje ali novega televizorja, ampak ves razpoložljiv denar vložiš v naložbe, ali še bolje greš na banko po čim višji kredit, z čim nižjo fiksno obrestno mero ter greš kupiti investicijske nepremičnine in postaneš landlord. Ampak vsi ti z visokimi krediti za naslednjih 30 let bodo naslednjih 30 let bolj slabi potrošniki, saj jim ne bo ostalo prav veliko od plače, da bi lahko trošili in kupovali reči, ki jih dejansko večinoma sploh ne potrebujejo. To pa je nočna mora potrošniškega kapitalizma. Potrošniki, ki ne morejo ali nočejo trošiti.

Če bi bil nekoliko mlajši, bi zaprosil za pripravništvo na sedežu ECB v Frankfurtu in bi potem pisal take odgovore. Pripravniška plača pa verjetno nekajkratnik sedanje plače.

Večerja na Krimu

21 04 2021

Tole sedaj počasi postaja že tradicionalno. Večerja na Krimu.

Krim je sicer od mene oddaljen 20 km v eno smer in leži 800 metrov višje, ampak z električnim gorskim kolesom je to nekaj malega več kot eno uro lahkotnega kolesarjenja, po večinoma makadamskih gozdnih poteh. Za ceno ene vstopnice, ki je za povrh še brezplačna, tako dobiš nekaj rekreacije, gurmanski užitek in še spust v dolino.

Običajno za večerjo na Krimu vzamem skutine štruklje, samo tokrat jih niso imeli, tako da sem se moral zadovoljiti z jabolčnim zavitkom. Beseda zadovoljiti sicer meni zveni smešno, ampak je menda v tem kontekstu pravilno uporabljena. V slovarju za besedo zadovoljiti med drugim piše – narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam.

Edino kar me pri tem gurmanskem užitku na Krimu moti je, da ti hrano postrežejo v neko plastično škatlo in za pribor dobiš plastične vilice. Vem, da planinski dom na Krimu ni mišljen kot gostilna s tremi zvezdicami, ampak kljub vsemu. Vsaj zame ima hrana različen okus tudi glede na to, v čem je postrežena. Meni najljubša je brez konkurence glinena posoda in naslednjič bom s seboj pripeljal na Krim v nahrbtniku nek glinen krožnik in normalne vilice.

Zelo lepe izdelke iz gline imajo v Rokodelskem centru v Ribnici, ki ima zraven trgovino, kjer se da ročno narejeno glineno posodo tudi kupiti. Ni pa Ribnica tako blizu, da bi lahko v spodnjicah skočil po posodo, tako kot greš lahko v BTC. Da se sicer naročiti tudi po pošti iz spletne trgovine, samo to ni isto. Glineno posodo moraš potipati in potrkati, da slišiš kako zveni. Je pa tudi res, da se glinena posoda prej razbije, sploh če nisi pazljiv in moraš vsake toliko časa obnavljati zalogo. Ampak po moje je vredno, ker je hrana v taki posodi zame bistveno bolj okusna. Morda ni slaba ideja, da ko se bodo spet odprle gostilne, s seboj prinesem svojo glineno posodo in jih prosim, če mi vanjo postrežejo. Samo lahko da bo kdo zaradi tega užaljen, ker so dali premoženje za kitajski porcelan in še danes odplačujejo kredite.

Naslednjič torej na Krim z glineno posodo v nahrbtniku.

Vreme na vrhu Krima ni bilo idealno in težko rečem, da je bilo nebo brez oblačka, ob prijetnih 20 stopinjah v senci. Morda tudi zato ni bilo na vrhu nikogar. Ampak dobro, jabolčni zavitek sem kljub temu dobil, tako da nisem ostal brez večerje, gurmanskega užitka in zadovoljene potrebe.

Vse foto: Dr. Onyx

Pri meni je bilo popoldan razmeroma toplo in sončno, na vrhu Krima pa je začelo rahlo deževati in se je tudi precej shladilo, tako da je padal ledeni dež. Pri spustu je na čeladi zvenelo, kot da bi padala toča po strehi. Do sedaj sem se že naučil, da je potrebno s seboj vzeti v nahrbtniku obleke, kot za v hribe, saj je vreme na taki višini lahko bistveno drugačno, kot v dolini in tudi temperaturna razlika je lahko precejšnja. Spodaj začneš v kratkih rokavih, na vrhu pa oblečeš bundo in debele rokavice. Ne bom pa čisto nič presenečen, če bo tudi maja na vrhu Krima zapadel sneg. Sem pa tokrat pri spustu pojedel veliko finega peska, ki ga je metalo izpod koles.

Menda je fin pesek dober za jajca.

Kokošja.

Poglej še:
Spust z vrha Krima

Jebeni život

20 04 2021

Jeben je život i ako iskoristiš svoj talenat, a kamoli ako ga ne izkoristiš.

citat iz knjige Gorana Vojnovića Đorđić se vrača

vir: založnik

Modrosti iz trgovine

20 04 2021

Ta skodelica je v akciji v Sparu za 8 €.

Nakup vreden razmisleka.

Koordinacija

20 04 2021

Zadnje časa sem tolikokrat že uporabil besedo koordinirati, da se čedalje bolj pogosto sprašujem, kaj za vraga jaz sploh počnem.

Plačljive reklame

19 04 2021

Sokol, revija za šport in prosti čas, ki jo izdaja Sokolska zveza Slovenije, stane 3 €, kar sicer ni veliko. To revijo sem kupil prvič, sem pa potem presenečen opazil, da sem v bistvu za 3 € kupil same reklame. Torej to, kar ponavadi dobiš kot brezplačno prilogo zraven časopisov ali pa vzameš brezplačno revijo, kot je recimo BTC Vodnik in podobne reklame, stane v tem primeru 3 €.

Sem nekajkrat prelistal revijo in v njej nisem našel niti enega avtorskega članka, torej članka, ki ne bi bil reklama, promocijsko besedilo, nasvet za nakup ali pa predstavitev nekega izdelka, kar lahko vse dobiš v prospektu proizvajalca ali pa na spletu. Je pa res, da so reklame v tem primeru natisnjene na kvalitetnem papirju. Ampak ne dam 3 € za reklame, če te s tem danes bombardirajo brezplačno praktično povsod. Odpreš poštni nabiralnik, ven se vsujejo reklame, prižgeš televizijo, same reklame, odpreš spletno stran, komaj sproti zapiraš reklame, ki se odpirajo v novih oknih, se pelješ z avtom, same reklame ob cesti. Ta revija mora ustvariti profit, tudi če ne prodajo niti enega samega izvoda, ampak gre vse direktno za star papir. Sploh zanimivo je pa to, da izdajanje teh reklam očitno sofinancira še Fundacija za šport Republike Slovenije!

Jaz sicer razumem, da na tako majhnem trgu potrebuješ reklame, da se tako revijo sploh splača natisniti, ampak da se nihče ne potrudi niti toliko, da napiše par avtorskih člankov, je pa pod nivojem. Seveda pa dopuščam tudi možnost, da sem kakšen avtorski članek spregledal. Ampak če slučajno v tej reviji res obstaja kaj takega, kar je vsaj približno podobno avtorskemu članku in ni samo spretno prikrito oglaševanje, je zelo dobro skrito. Med samimi reklamami. Očala Smith, nahrbtniki Deuter, ure Garmin, Salomon jakne, Specialized, Nutcase in Bolle čelade, električna kolesa raznih proizvajalcev, Crankbrothers in Ride Concepts čevlji in se mi ne ljubi več naštevati, pa nisem prišel še niti do polovice te revije.

vir: Izdajatelj

To gre direktno v smeti.

Precej boljša revija od te je NaProstem, ki jo sicer običajno kupujem. Sicer stane nekoliko več, 4,90 €, ima tudi reklame, ampak ima pa tudi precej avtorskih člankov, ki niso videti samo kot prikrito oglaševanje. Nisem pa zasledil, da bi tudi njim uspelo pridobiti sofinanciranje s strani Fundacije za šport Republike Slovenije.

vir: Izdajatelj

Sedaj grem pa raziskovati, kako se da črpati denar od te Fundacije za šport Republike Slovenije. Če sofinancirajo izdajo reklam, ni vrag, da bodo podprli tudi kakšen moj projekt. Idej imam še veliko. Nisem pa preveč optimističen. Dvomim, da mi od te, tako imenovane Fundacije za šport Republike Slovenije uspe potegniti kakšen evro. Pač nisem del te Slovenske elite in ne glede na to, s kakšno idejo prideš, rečejo preprosto – odjebi. Samo da ti tega tako direktno običajno ne povedo.

My poverty is temporar

19 04 2021

My poverty is temporar
My suffering is just a path for me
Only God knows my destiny
Only he knows the right time for me…

Master KG

Himna za vse tiste, ki še nimajo na bančnem računu pol milijona, ali še nimajo sreče pri trgovanju na kripto tržnici ali pa preprosto imajo samo občutek, da so revni.

Believe in yourself
And you’ll see…

Barcelona

18 04 2021

Barcelona je ena izmed tistih svetovnih turističnih destinacij, ki je bila pred pandemijo Covid-19 oblegana s strani turistov in domačini so večkrat izrazili negodovanje nad takimi razmerami ter iskali rešitve, kako bi ta pritisk turistov vsaj omilili. Po nekaterih podatkih, ki sem jih našel na spletu, je Barcelono letno obiskalo več kot 30 milijonov turistov, neposredni prihodki od turizma pa so znašali 2 milijarde €. Upoštevajoč še posredne prihodke, pa ta številka naraste na nekaj pod 4 milijarde €. Ni slabo. Sploh ni slabo.

Potem pa je prišla pandemija Covid-19 in stanje se je v hipu spremenilo. Masovni turizem je bil ena izmed tistih gospodarskih panog, ki je ugasnila praktično čez noč. Lockdown je bil za masovni turizem takojšen shutdown.

Danes sem gledal prispevek na Youtube iz Barcelone, ki je prikazoval dolge vrste domačinov, ki so čakali v vrsti za brezplačno hrano, ki jo delijo pomoči potrebnim. In teh je tudi v Barceloni sedaj veliko, saj turizem ni pomenil za Barcelono samo neznosne gužve v poletnih mesecih, ampak je številnim domačinom omogočal tudi delo in preživetje. Mnogi so v tej krizi izgubili tudi stanovanja in država jim nudi začasna zatočišča v turističnih kapacitetah, ki sedaj prazna samevajo.

Ta pandemija Covid-19 je še enkrat več pokazala, kako krhki dejansko smo ljudje in kako se lahko vse spremeni dobesedno čez noč. Prihodnost je in bo ostala še nekaj časa nepredvidljiva.

Morda pa je ta pandemija tudi priložnost, da se razmisli o prihodnosti turizma, zlasti pa masovnega turizma, ki močno obremenjuje domačine, ki so še ostali v teh obleganih destinacijah ter obremenjuje tudi okolje, saj se je pred pandemijo letalo iz enega konca, na drug konec sveta, dostikrat samo za dober posnetek na socialnih omrežjih in razkazovanje, kje je kdo bil.

Sam sem bil v Barceloni poleti leta 2016 in povsem razumem, zakaj je Barcelona bila tako oblegana. Sem bil pa presenečen, ko sem videl v Barceloni prvega papagaja, ki je prosto letel po mestu. Jaz sem mislil, da je komu ušel iz kletke. Ampak v Barceloni res letajo po mestu papagaji, tako kot pri nas vrabci ali golobi. In nihče v Barceloni ne preganja papagajev tako, kot pri nas nekateri preganjajo golobe. Verjetno so tam dlje, kot ljudje.

Vse foto: Dr. Onyx

Samo kje je Sagrada Familia, kje je Antonio Gaudi?

Kakšna Sagrada Familia? Kakšen Antonio Gaudi?

Nerešljivi problemi

18 04 2021

Problem reševanja družboslovnih problemov je v tem, da se sproti spreminjajo zakonitosti. To je potem praktično nerešljivo.

Dr. Onyx o nerešljivih problemih

Anomalija na nepremičninskem trgu

18 04 2021

Glede na današnje cene nepremičnin, so verjetno že samo Ljubljanske Fužine vredne več, kot celotno Prekmurje.

Cena bitcoina

18 04 2021

Cena bitcoina je sedaj že več kot 50.000 €. Ne na kilogram ali na unčo. Ampak na kaj?

Ravno ko sem jaz tole objavil in čez par ur zopet pogledal na kripto tržnico oziroma bolje rečeno kripto igralnico, vse rdeče. Torej bitcoin je trenutno vreden nekaj manj kot 50.000 €. Ampak še vedno ostane vprašanje – vreden na kaj?

Ne na kilogram ali na unčo.

vir: Marketwatch

Se pa ob tej rdeči barvi lahko veselijo predvsem prodajalci prestižnih športnih avtomobilov najvišjega cenovnega ranga, ker bo prodaja zanesljivo v nekaj dneh močno poskočila. Očitno so si nekateri igralci v kripto igralnici dali izplačati zaslužen dobitek.

Zadnji padec cen kripto valut je menda posledica tudi tega, da je Turška centralna banka prepovedala plačevanje s kripto valutami, pri čemer ni nepomembno dejstvo, da je prav turška lira izgubila na vrednosti v zadnjem času proti ostalim večjim valutam. Niso pa zaenkrat še prepovedali trgovanje s kripto valutami. Je pa po moje vprašanje, kako se bodo odzvale ostale centralne banke, ko bo vrednost njihovih fiat valut naglo požirala inflacija in bo šlo še več fiat denarja tudi v kripto igralnico. Verjetno bodo postali čedalje bolj nervozni. Centralni bankirji postanejo običajno nervozni, ko jim njihove fiat valute razvrednoti inflacija in lahko samo nemočno opazujejo, kako jim pred nosom razpada monetarni sistem. Takrat pa bi lahko bila videti kripto igralnica tudi takole:

vir: Dr. Onyx

#CASH IS TRASH?

Prihod pomladi

16 04 2021

Različni narodi in tudi verstva sveta ponavadi na poseben način obeležijo prihod pomladi, ki prinese prebujanje narave, saj sonce pridobiva na moči. Ko opazujem obnašanje rastlin, se mi zdi, da imajo nekatere vgrajeno zelo natančno atomsko uro, ki jim pove, kdaj je prišel njihov čas. Narcise so ena takih zanimivih rastlin, ki prve naznanijo prihod pomladi s svojimi cvetovi.

Za nas ljubiteljske vrtnarje je pomlad tudi čas, ko preštevamo žrtve. Rastline, ki niso preživele zime. Letos sta bile pri meni žrtve dve in sicer benjamin in ciklas palma, ki že drugič ni preživela zime. Seveda ne ista. Nekatere rastline pa potrebujejo oživljanje, ker je zima pustila posledice. Sam se najbolj razveselim novih listov monstere. Se mi zdi, da mi na tak način rastlina pokaže, da se dobo počuti pri meni. Zakaj se nista dobro počutila tudi benjamin in ciklas palma pa nimam ideje. Mogoče bom zanalašč kupil še tretjo ciklas palmo, pa da vidimo.

Se pa držim nepisanega pravila, da spomladi vse žrtve nadomestim z novimi rastlinami, včasih pa kupim še kakšno dodatno, tako da zbirka rastlin s časom postaja vse številčnejša.

Letos sta mojo zbirko dopolnile dve rastlini, za katere še ne vem, kateri vrsti pripadati. Na prvi pogled sta listavca z zelenimi listi.

Na spodnji sliki pa vrtnarska kompozicija, za katero sem porabil skoraj 10 minut. To jo takoj uvršča med zahtevnejše vrtnarske projekte. Gre pa ponavadi to tako, da mi je najprej všeč neka posoda za rože in kupim samo to. Čez čas ugotovim, da nima smisla imeti prazno posode za rože in grem kupovat še rastline za v posodo. Po trenutnem navdihu. In mimogrede kupim še kakšno prazno posodo za rože, nakar se cikel ponovi.

Foto: Dr. Onyx

Poglej še:
Botanični vrt
Vzgoja sobnih rastlin

Moderna gradnja

15 04 2021

Neka ptička si je pri meni na vrhu trte postavila gnezdo in pri tem uporabila tudi moderne gradbene materiale. Odpadno plastiko! Medtem ko se čedalje več ljudi spogleduje z bio&eko gradnjo iz naravnih materialov, so pri ptičkih očitno sedaj v trendu moderni gradbeni materiali, ki ne razpadejo še več kot stoletje. Nisem sicer strokovnjak za gradnjo gnezd in težko je iz moje pozicije pticam soliti pamet, ampak to se mi zdi narobe svet.

Foto: Dr. Onyx

Zdi zelo narobe svet.

Švedska ekonomija

11 04 2021

Pri nas smo imeli še do pred 30 let nazaj socialistični ekonomski sistem, ki je temeljil na enakosti in uravnilovki. Taki gospodarski modeli se v praksi do sedaj niso obnesli, ker so ideologi takega sistema slej ko prej ugotovili, da morajo zatirati najbolj inteligentne in najbolj sposobne, ki prvi opazijo, da je s takim sistemom nekaj narobe. Komunistična Jugoslavija je imela za take celo namenjen kar cel Goli otok v Jadranskem morju.

Ko prebiram komentarje na spletni strani časnika Finance opažam, da se sedaj številni pri nas navdušujejo nad Ameriškim ekonomskim modelom, ki je pa povsem druga skrajnost. V ZDA imajo trije najbogatejši v lasti več premoženja, kot manj premožna spodnja polovica prebivalcev, torej več kot ostalih 190 milijonov ljudi! Da je ironija še večja, menda zaposleni pri enem od te trojice, šefu Amazona Jeffu Bezosu, lulajo kar v steklenice, da ne zapustijo delovnega mesta! Očitno je končni cilj takega sistema ta, da bo imelo šest najbogatejših več premoženja, kot ostalih 380 milijonov prebivalcev ZDA.

Najbogatejši so v ZDA relativno nizko obdavčeni, skrb za zdravstveno in socialno zavarovanje pa je bolj ali manj prepuščena posamezniku, tako da se zlahka zgodi, če nekdo zboli ali izgubi delo, da pristane na cesti, z nakupovalnim vozičkom in prenočiščem pod mostom ali še bolj verjetno konča v enem izmed številnih zaporov, ki služijo v ZDA tudi kot odlagališča za tiste, ki jim v življenju ni uspelo. Torej za tiste, ki so namesto ameriškega sna doživeli na lastni koži ameriško nočno moro. In tudi zato imajo ZDA največjo stopnjo števila zaprtih na sto tisoč prebivalcev – 639. Za njimi so države kot Salvador, Turkmenistan, Ruanda in Kuba. Ampak kot rečeno, produkt takega neizprosnega kapitalističnega sistema je na koncu ta, da imajo trije najbogatejši več premoženja, kot 190 milijonov prebivalcev.

Zame zanimiv primer pa je ekonomija Švedske.

Sam sem bil na Švedskem samo enkrat in sicer še to službeno v Stockholmu, tako da si države podrobneje nisem uspel ogledati. Na poti iz letališča do mesta sem opazil, da je Švedska pokrajina in lesena arhitektura zelo lepa. Sem pa takrat ugotovil, da na Švedskem praktično vsi plačujejo samo z bančnimi karticami, tudi majhne zneske, kot je kava v parku. Alkohol je za naše razmerje pri njih zelo drag, ker je visoko obdavčen, dodaten problem nastane poleti, ker je svetlo pozno v noč in lahko z našimi pivskimi navadami za alkohol zapraviš premoženje v enem samem večeru, sploh še če častiš par rund. Prav tako sem opazil, da številni Švedi govorijo celo bolje angleško, kot Angleži, kar me je presenetilo. Ne vem v kakšne šole hodimo mi in za trenutek mi je ob mojem znanju angleščine postalo skoraj nerodno. In naučil sem se še to, da Švedi Piki nogavički rečejo Pipi dolg štumf – Pippi Långstrump.

vir: Imdb

Pri nas pa verjetno ob besedi Švedska najprej pomisli na proizvajalca pohištva Ikea in morda še na glasbeno skupino Abba ali smučarja Ingemarja Stenmarka.

Švedska sodi med najnaprednejše ekonomije na svetu in kar je še bolj pomembno je to, da je kvaliteta življenja na Švedskem zelo visoka. In za razliko od sosednje Norveške nimajo zalog nafte in plina, da bi bil to razlog za ekonomsko moč.

Pri nas nekateri Švedsko smatrajo kot primer socialistične ekonomije in to ponavadi tisti, ki nikdar še niso bili na Švedskem in imajo doktorat iz politične ekonomije, pridobljen še v Jugoslaviji

Ginijev koeficient se uporablja med drugim tudi za merjenje neenakosti porazdelitve dohodka in premoženja na skali od 0 do 1. 0 pomeni, da vsi prebivalci zaslužijo povsem enako, 1 pa pomeni, da samo en sam prebivalec zasluži ves prihodek v državi in to je potem primer ekstremno neenake družbe. Za Švedsko je ginijev koeficient 0,27 (podatek za leto 2018), kar je precej bližje družbi popolne enakosti, kot družbi popolne neenakosti. Med najbolj razvitimi državami ima Švedska tretji najnižji ginijev koeficient za Islandijo in Finsko, najvišjega pa ima Južna Afrika in sicer 0,63, kar jo uvršča pred Namibijo, Surinam in Zambijo. V bistvu tako nizek koeficient na Švedskem pomeni, da tudi tisti, ki opravljajo slabše plačana dela, lahko povsem spodobno živijo in razlike v plačah niso ekstremne. Tako potem ni problem dobiti pridne in sposobne medicinske sestre, negovalce v domovih za ostarele, učitelje in zidarje ter niso vsi prebivalci doktorji družboslovnih znanosti, kot je očitno končni cilj pri nas.

Da je ginijev koeficient na Švedskem tako nizek je delno to tudi zasluga davkov, saj so tisti z višjimi prihodki bolj obdavčeni in tako se razlika v plačah tudi prek davkov zmanjša. Na Švedskem sodijo v najbolj obdavčen razred že tisti, katerih plača presega 1,5 kratnik povprečne plače, stopnja obdavčitve pa je visokih 57%. Na tak način država pobere 45% BDP (podatek za leto 2017) prek davkov. S tem denarjem pa potem država upravlja očitno tako, da poskrbi za visok življenjski standard in socialno varnost večine prebivalcev. Torej imajo zagotovljeno in dostopno zdravstvo, poceni ali celo brezplačne vrtce in ostalo, kar pojmujemo pod socialna država. Prav tako je socialna pomoč v primeru brezposelnosti tako visoka, da s to pomočjo lahko posameznik preživi.

Bistvo takega Švedskega sistema je pa v spodbujanju podjetništva in privatne iniciative, kar potem privede na koncu tudi do ekonomske moči države. Namreč eden pomembnih razlogov, da se več ljudi ne odloča za podjetništvo, je ravno strah za socialno varnost, saj podjetništvo s seboj prinaša tudi tveganje in vsem ne uspe. Tu pa pride do izraza Švedska socialna država, saj si lahko potem prebivalci upajo več, ker podjetniški neuspeh ne pomeni takoj tudi ekonomskega propada in torej taka socialna država pomeni tudi nekakšno varnostno mrežo (safety net).

Švedski ekonomski model še zdaleč ne pomeni, da so vsi enako revni, tako kot v klasičnem socializmu Jugoslovanskega tipa. Kapitalski dobički na Švedskem niso visoko obdavčeni in tudi na tak način Švedska spodbuja investiranje. Švedska je po številu milijarderjev na število prebivalcev zelo visoko in sicer na 12 mestu z 31 milijarderji in 10 milijoni prebivalcev. Torej sploh nujno ne drži, da visoki davki zadušijo vsako podjetniško aktivnost in tudi vsi Švedski milijarderji niso zbežali na Kajmanske otoke ali v ostale davčne oaze bivšega Britanskega imperija. Je očitno Švedska kljub vsemu še vedno dovolj privlačna za življenje tudi za najbogatejše njene prebivalce. Ima pa tudi Švedska, tako kot vse razvite ekonomije, težave z nataliteto. Torej problema natalitete pa ne rešuje dvig življenjskega standarda in socialna država.

Pri nas se mi zdi, da so sedaj nekateri bolj navdušeni nad kapitalističnim sistemom, kot ga imajo v ZDA in nad tem se navdušujejo celo tisti, ki so še pred 30 leti zagovarjali in predavali socialistični gospodarski model. Da tak sistem lahko funkcionira pa očitno potrebuješ zapore. Veliko zaporov. Teh pa zaenkrat pri nas še ni v izobilju oziroma so zaporske kapacitete bistveno premajhne za tak ekonomski model.

Nekako splošno prepričanje v Sloveniji je, da je potrebno državi plačati čim manj davkov, saj bo veliko od tako zbranega denarja izginilo v korupciji in na koncu končalo na tajnih računih v Švicarskih bankah, kjer se menda skriva tudi obseg korupcije v zadnjih 30 letih pri nas. In temu je težko oporekati, saj je stopnja korupcije pri nas visoka. In očitno je stopnja korupcije pri nas visoka ne glede na to, kdo je trenutno na oblasti, ker spremeni se praktično nič. Očitno se tako levi, kot desni, pri nas strinjajo vsaj v tem, da je korupcija za tiste na oblasti v bistvu dobra, saj nudi dober postranski zaslužek. Vsaj takšen je vtis. To je med drugim tudi dediščina prehoda iz komunizma, ko se je prej enopartijska država preobrazila čez noč v državo, ki deluje po načelih organiziranega kriminala. Vsaj takšen je vtis. Ampak temu ni nujno tako in Švedska je dokaz, da lahko tudi država dobro gospodari s pobranimi davki…

Vsaj takšen je vtis.

Poglej še:
Skrivnosti uspešnih
The Economy of Sweden
Inside Sweden’s Silicon Valley

Spust s Slivnice

10 04 2021

Spust z gore čarovnic je bil vsaj zame manjše presenečenje. Na Slivnici sem bil sicer večkrat, samo vedno peš iz središča Cerknice navzgor v hrib in ta pot ni ravno dolga, čeprav Slivnica je s 1114 metri nadmorske višine praktično enako visoka kot Krim. Zato sem pričakoval, da bo tudi s kolesom spust kratek, vendar izkazalo se je, da je cesta na Slivnico iz Cerknice dolga v eno smer 8 km. Na Slivnico pa je po podobni poti možno priti tudi iz Grahovega in obe cesti se srečata pred vrhom.

Spust je večinoma po makadamu, razen zadnji, krajši odsek je asfalt. Na lestvici od ena do pet glede možnosti, da se na tem spustu raztreščiš, bi dal oceno dve, zaradi razmer, ker je bilo na poti blato, ponekod pa še vedno zaplate snega, ji zvišam oceno za ena na tri od pet. Na nekaterih odsekih je ob cesti strm prepad, tako da tu si nikakor ne želiš zapeljati s ceste. Ker ti blato pri spustu nese izpod koles v glavo pa to še dodatno oteži spust. Maksimalna dosežena hitrost je bila 45 km/h, kar se mi zdi za makadam solidno. Glavna past na poti navzdol so udarne jame, tako da je potrebna pri spustu ves čas polna koncentracija, sicer lahko izvedeš figuro, ki se ji reče…Ne smem se preveč norčevati, da se nekoč po meni ne poimenuje kakšen spektakularen padec.

Podobno kot na vrhu Krima je tudi na vrhu Slivnice križ in cel kup raznih anten. V bližini vrha pa ima svoj višinski bazni tabor radio klub Ljubljana s klicnim znakom S53AJK. Dom na Slivnici za razliko od doma na Krimu trenutno deluje brez posadke, se pa kljub temu da dobiti čaj, pivo in še neke druge napitke ter pite. Za prispevke pa je namenjen nabiralnik. Upam, da večina plača, kar vzame, sicer tole dela izgubo. Ampak planinci so znani kot dobri ljudje, tako da verjetno plačajo, kar vzamejo.

V daljavi radar na Ljubljanskem vrhu, kjer je tudi znana proga za spuste z gorskim kolesom.

Na spodnji sliki 35 let stara kačasta smreka. Meni sicer deluje na prvi pogled kot navadna smreka, je pa menda nekaj posebnega in takih smrek je pri nas samo deset. Očitno redke drevesne vrste nimajo na črnem trgu tako visoke vrednosti, kot redke živalske vrste, sicer bi tole smreko verjetno že kdo posekal in predelal v ekskluzivne zobotrebce iz kačaste smreke. Je pa nasploh zanimivo ob poti na Slivnico opazovati, kako se izmenjujejo iglavci in listavci.

Tako umazano je videti kolo pred začetkom spusta z vrha Slivnice. Na cilju v dolini je potem videti še bistveno huje. Sem se pa naučil, da se s tem nima smisla obremenjevati, ker umazanija je del spustov z električnim gorskim kolesom. Kar se tiče čiščenja je še najboljše, da počakaš, da se blato posuši in potem pobrišeš s suho krpo. Ampak naslednjič bo spet umazano vse. Kolo, avto, obleke, nahrbtnik, čelada…Brez zajetne sponzorske pogodbe se tega ne grem nikdar.

Vse foto: Dr. Onyx