Ocena trave in okolice

12 05 2021

Tokrat sem si vzel nekaj minut časa za oceno trave in nasploh okolice okrog Pahorjeve palače (uradno se imenuje Urad predsednika Republike Slovenije) na Erjavčevi 17 v Ljubljani ter okrog državnega zbora oziroma parlamenta (uradno se imenuje Državni zbor Republike Slovenije) na naslovu Šubičeva ulica 4.

Trava okrog državnega zbora na prvi pogled izgleda kot umetna trava iz letaka Bauhausa za 13,95 €/m2. In to je brez dvoma kompliment. Ta trava je že na prvi pogled videti zdravo zelene barve, brez večjih nihanj v niansah zelene, razen na posameznih mestih, kjer pa se zdi, kot bi se nekdo poigraval z barvno paleto, ko je sadil to travo. Med travo ni opaziti nikakršnih plevelov, kaj šele regrata, detelje in podobnega zelenja, ki bolj sodi na pašnike, kot pa pred državni zbor Republike Slovenija. Trava deluje na otip zelo prijetno in človek bi se najraje kar ulegel nanjo, če ne bi bila okolica video nadzorovana ter se tako nehote znajdeš na posnetkih video nadzornega sistema. Ko začutiš tole travo si želiš, da bi imel doma na postelji namesto jogi prevleke za 9 € iz Primarka točno tako trato. Pri tej trati se vidi, da je bilo vanjo vloženo veliko dela in truda, kar pa v bistvu pomeni tudi kar precej denarja davkoplačevalcev.

Sama okolica oziramo ostala zelena infrastruktura na tej popolni travi je elegantna. Cvetočih rastlin nisem opazil. Reflektorji, ki ponoči osvetljujejo parlament, so skriti za lepo oblikovanimi grmički iz nečesa, kar me spominja na ciprese. Verjetno to tudi so neka vrsta ciprese. Nekateri listi so sicer nezdrave rjave barve, kar je lahko posledica napada kakšnih škodljivcev, morda celo bolezni. Omembe vredna je krajša živa meja iz ne vem točno česa, kjer je klasično zelena barva razbita s temno ubito rdečo. Lep detajl, ki ga pozorno oko opazovalca zlahka opazi. In potem je tu še neko drevo, ki na prvi pogled izgleda kot listavec iz rodu Acer in sramežljivo sili s svojimi vejami proti parlamentu, pri čemer je krošnja lepo oblikovana. Vsaj simpatično, če že ne celo zelo lepo. Listov drevesa pa se nisem upal poskusiti na otip, ker sem se bal, da me bodo začeli preganjali varnostniki. Verjamem pa, da so tudi listi tega drevesa svilnato prijetni na otip, kar bi lahko h končni oceni dodalo še par odstotnih točk.

Seveda to ni na nivoju Versaillesa v Parizu ali Schönbrunna na Dunaju, je pa za naše razmere zelo solidno.

Kdorkoli ima namen posaditi novo trato in ima ambicije šokirati sosede, si gre lahko pred parlament pogledati, kako mora biti videti končni izdelek, ki bo sosedom vsaj za nekaj časa zaprl usta. Druga možnost je seveda nakup umetne trave za 13,95 €/m2, ampak to prevaro slej ko prej poštudirajo, če prej ne pozimi, ko je taka umetna trava še vedno nenavadno sveže spomladanske barve. Se pa šteje polaganje umetne trave še vedno kot nekakšna sramota, ki lastniku nikakor ne more biti v ponos.

Moja ocena trave in okolice okrog parlamenta 4,5 od 5.

Žal oceno trave in okolice pred predsedniško palačo ne morem pospremiti trenutno še s slikami, ker me je policist, ki zgradbo varuje, zelo grdo pogledal, ko sem želel samo poslikati travo. Bom prišel posnetke naredit enkrat drugič, ko bo morda zgradbo varoval kdo, ki ima več posluha za navadnega državljana, ki bi samo rad naredil posnetek trave za recenzijo na blogu.

Pahorjeva trava je, in to mi lahko verjamete na besedo, za razred ali dva pod nivojem tiste pred parlamentom. V njegovi trati sem opazil deteljico ter celo nekaj regrata. Skratka, ta trava nikakor ne izgleda kot umetna iz letaka in tudi pozorni poznavalec plevelov težko našteje kaj vse raste v tej tako imenovani zelenici pred predsednikovo palačo.

Že čez dober mesec nas čaka menda zopet predsedovanje EU in ne vem kako bo predsednik države to tako imenovano zelenico pojasnil visokim tujim gostom, ki seveda zelo dobro vedo, kako je videti prava umetna trava. Sploh pa bo zadrega, če bodo visoki tuji gosti videli popolno travo pred parlamentom in to potem primerjali s tem pred predsedniško palačo. Verjetno javno ne bodo povedali, kaj si zares mislijo, mislili pa si bodo, kaj predsednik te države res nima denarja za enega vrtnarja, ki bi mu zasadil navadno, gosto, zdravo zeleno travo in občasno vrgel nekaj pesti gnojila za lepšo barvo in gostoto. Ter zakaj si predsednik države za vrage ne sposodi vrtnarja od parlamenta, ki je samo par deset metrov stran.

Se pa med poznavalci že dolgo časa pojavlja vprašanje, ali ni morda taka trava, kot jo ima predsednik države pred palačo, celo bolj trava od tiste trave pred parlamentom? Sama narava namreč nikdar ne sadi take trate, kot je pred parlamentom, ampak vedno mešanico različnih plevelov, v kateri se dobro počutijo tudi mravlje, polži in ostali mali prebivalci vrta. PA tudi čebelice bomo prej našli na travi pred predsednikovo palačo, kot pa na skorja popolni trati pred parlamentom. Čebelice si s samo travo pač ne morejo kaj dosti pomagati, ker ne sodi med medonosne rastline.

O okolici Urada predsednika države ni za povedati kaj dosti, ker česa dosti tam tudi ni opaziti, razen neke manjše hiške za policista. Predstavo pa ukradejo neke cvetoče rože, ki jih je nekdo posadil pred obema vhodoma v zgradbo. Po moji skromni oceni gre za neko cvetočo rožo iz vrste tulipanovcev. Pri teh rožah se takoj opazi, da se niso zasadile same, torej je tudi tole častil državni proračun. Z drugimi besedami so to naše skupne rože.

Moja ocena trave in okolice okrog palače predsednika države 3,8 od 5.

Ocena je morda za koga presenetljivo visoka in bi prej pričakoval oceno v bližini 2 ali še celo nekaj nižje, vendar cvetoče raznobarvne rože iz vrst tulipanovec naredijo preprosto tako vtis, da se to mora nekje poznati na oceni.

Visoke goste iz EU pa bi jaz kljub vsemu raje peljal v Arboretum Volčji Potok. Še prej pa bi umaknil od tam kičaste dinozavre, ki tja med rožice po mojem mnenju ne sodijo, pa ne glede na to kako so všeč otrokom.

Opomba: Posnetek trave pred predsednikovo palačo sem uspel narediti popoldne, žal pa ne morem pokazati cvetočih rastlin iz rodu tulipanovcev, ker jih je nekdo še isti dan zabrisal ven. Škoda. Če bi sedaj še enkrat dal oceno bi bila za eno nižja. Torej 2,8 od 5.

Vse foto: Dr. Onyx

Pravi Črnovrčan

12 05 2021

Pravi Črnovrčan vozi Opla, uporablja orodje Makita in ima žensko iz Zadloga.

Izjava sodelavca iz Črnega Vrha

Včasih si bil pri nas na vasi car če si imel Tomos APN motor, RIZ gramofon in kakršnokoli žensko.

Moja izjava na to izjavo

Nočne more

11 05 2021

Če nimaš več nočnih mor je podobno kot zaprtje. Na začetku te to niti ne moti, kasneje pa čedalje bolj.

Jaz si zadnje čase pomagam s kipi na mesarskem mostu v Ljubljani. Ponavadi je že en ogled teh skulptur dovolj, da se vzpostavi nazaj bio ravnovesje v možganih in se pojavijo zopet nočne more. Če en ogled ne zadošča, terapijo ponavljam v čedalje krajših presledkih. Včasih je enak učinek dosegel že zmaj na Zmajskem mostu, ampak z leti je očitno organizem vzpostavil višji prag sprožilca za nočne more.

Vse foto: Dr. Onyx

Težko pa razumem posameznike, ki na tem mesarskem mostu priklepajo kar cele nagrobnike. Če je ta ideja s ključavnicami še nekako simpatična, čeprav neoriginalna, so pa ti nagrobni spomeniki povsem odveč in kažejo zgolj na to, da posameznik želi na vsak način izstopati v napačni smeri.

Ko mi pa zares postane dolgčas, pa grem šteti lulčke pred parlament. Ni tako enostavno, kot bi si kdo mislil. Sicer ko to enkrat dlje časa počneš je lažje, ker točno veš, kje jih iskati med vsemi tistimi kipi na vhodu.

50 odtenkov zelene

10 05 2021

Foto Dr. Onyx

Ni sicer takšna uspešnica kot 50 odtenkov sive ali črne. Kljub vsemu pa lepo.

Smeško

09 05 2021

Nekod mi je na vrt odvrgel balon s podobo smeškota. Začasno sem ga nekako uspel umestiti v prostor, ga bom pa verjetno kasneje premaknil drugam.

Sem pa opazil, da imajo zelo radi balone polži. Očitno se dobro primejo nanje in uživajo na balonih tako kot mi recimo na morju ali na snegu.

Vse foto: Dr. Onyx

Prvi odmerek Pfizerja

07 05 2021

Pred dnevi me pokliče neka gospa iz zdravstvenega doma in mi je dejala, da sem na vrsti za cepljenje s cepivom podjetja Pfizer za Covid-19. Prvo kar mi je ob tem prišlo na misel je, da bi jo vprašal, ali moram priti na tešče, samo sem se premagal, ker bi se morda premislili in mi ne bi dali cepiva.

Cepljenje na Vrhniki v Zdravstvenem domu je moram reči načrtovano kot boljša vojaška operacija. Pokličejo te praktično do sekunde natančno, kot so ti povedali po telefonu. Torej nobenega mučnega čakanja po čakalnicah, kot je običajno pri ostalih zdravstvenih pregledih. Dobiš injekcijo in se usedeš za 15 minut. Čemu naj bi služilo to sedenje na stolih, nisem uspel ugotoviti, izgleda pa smešno, ko zagledaš polno dvorano ljudi, ki sedijo na stolih in ne vedo zakaj sedijo na stolih. Mogoče teh 15 minut spremljajo, da jim ne umreš pred nosom in imajo za umrle kje blizu postavljeno hladilnico. Jaz sicer nisem opazil, da bi se kdo zložil s stola. Sam sem sicer malo goljufal in sem odšel po 10 minutah, ker se mi ni ljubilo čakati. Izkoristih sem trenutek nepazljivosti medicinske sestre oziroma bolj verjetno študentke.

Po cepivu sem šel direktno v lekarno po Lekadol, ker mi je sodelavka svetovala, da vzamem Lekadol proti stranskim učinkom. Potem pa v najbližjo slaščičarno na kavo z mleko in ježka, da sem pogoltnil Lekadol. Ali je to res pametno, ne vem. Ena druga sodelavka je imela pomisleke, da s tem preprečim organizmu odziv na cepivo. Ampak če bi Lekadol res škodil, bi verjetno to že ugotovili in prepovedali zaužitje po cepljenju.

Zaenkrat se počutim izvrstno. Kot bi vzel zjutraj na tešče čisti kokain, brez kruha. Toliko energije nisem imel že dolgo. Na misel mi je prišlo, da bi posadil lovorikovec za živo mejo in sem se odpeljal direktno v vrtnarijo iskat sadike. V mali avto sem jih naložil 35, kar je verjetno svetovni rekord za Guinnessovo knjigo. Sploh si nisem predstavljal, da se lahko zloži toliko sadik lovorikovca v tako mali avto. Sicer potem ne vidiš več ven na cesto, ampak po cepljenju se s takimi malenkosti več ne obremenjuješ. Ne moti te niti to, da je avto potem znotraj moker in blaten.

Ob poti do vrtnarije sem opazil, da se sušijo številne ciprese, zlasti tiste, ki jih imajo ljudje za živo mejo okrog hiš. Prav neverjetno, koliko je tega. Očitno poteka v senci Covid-19 še ena epidemija. Menda smo neko bolezen oziroma škodljivca uvozili skupaj s cipresami iz tujine. Tudi pri meni letos opažam, da je živa meja iz cipres čedalje bolj nezdravo rjava. Moram čim prej zagnati diagnostiko. Morda gre samo za pomanjkanje hranilnih snovi in reši problem gnojenje, čeprav dvomim, ker to bi se pojavilo kasneje spomladi ali poleti. Močno upam, da ne gre za hrošča s simpatičnim imenom južni brinov krasnik (kdo si je izmislil to ime za škodljivca?) ali glivično okužbo. To bo težje za sanirat. Kovinske ograje imajo eno prednost pred zeleno živo mejo. Ne napadajo jih škodljivci in bolezni, razen rje.

Sam sem bil presenečen, ko sem opazil, da so vse te številne vrtnarije zlasti veliki uvozniki dreves in rastlin iz tujine. Očitno rastlin sami več ne vzgajajo. Samo uvožene preprodajajo naprej. Nekakšna globalizacija v vrtnarstvu. Nisem pa raziskoval, ali so tudi drevesa iz Vietnama ali Bangladeša, ali jih delajo kje bližje.

Energije imam toliko, če bi mi nekdo rekel, da naj grem zapeljati Sandro Bullock, bi se verjetno usedel na letalo in odletel v New Orleans, Louisiana, ZDA. Tole cepivo od Pfizerja povsem zamegli razsodnost. Vsaj pri meni. In to že po prvi dozi. Kaj bo šele po drugi?

Upam, da simptomi cepiva čim prej izzvenijo, sicer se bom lotil še prekrivanja strehe in nove fasade na hiši. Pa ne smem več kupiti nobenega novega drevesa, ker mi na vrtu počasi že zmanjkuje prostora. Onyx, ponavljaj za mano, ne kupi nobenega drevesa več, ker zmanjkuje prostora na vrtu, ne kupi nobenega drevesa več, ker zmanjkuje prostora na vrtu, ne kupi nobenega drevesa več, ker zmanjkuje prostora na vrtu…Klicaj!

Jutri pa grem kupiti še kakšen javor z zlato rumenimi listi za na vrt. Tega še nimam. Imam samo takega z rdečimi listi. Potem pa res nobenega novega drevesa več. No, morda še eno češnjo, da bodo tri v vrsti. Ena starejša od mene, ena malo mlajša od mene in ena nova. Tris češenj. Je pa ironija, da ne jem nobenega sadja, torej tudi ne češenj na vrtu. Pticam po moje ni jasno, zakaj je na mojih češnjah toliko za pojest. Samo letos žal ne bo nič, ker je češnje uničila zmrzal.

vir: Proizvajalec (ni isto kot avtor)

V bistvu pa sem se prijavil za cepljenje predvsem ker se mi gre da dobim digitalni zeleni potni list, da lahko potujem naokrog. Letos bo po mojem mnenju zlata doba za turizem. Enkratna priložnost, kot jo že dolgo ni bilo. V planu imam road trip po Toskani z avtom in kolesom, Andaluzija, Rim, če bo čas in ostane še kad dopusta morda še Lizbona ali Švedska in Narvik. Morda celo Dubrovnik. Tudi v Dubrovniku nisem bil še nikdar. Potrebno bo čim bolje izkoristiti čas, preden se vrnejo Azijske kobilice in bo spet neznosna gužva povsod. Azijcem bi morali dati po mojem mnenju neke kvote, koliko jih lahko pride kot turistov v Evropo. Saj je tudi Azija lepa, samo vsi rinejo sem. Ali pa se nam samo tako zdi, ker v Aziji živi neverjetnih 4,5 milijarde ljudi. Naših 2 milijona ni niti za manjši slum v predmestju Kalkute.

Sesalec za koloradske hrošče

04 05 2021

Letos na natečaju za naj podjetniško idejo konkuriram s projektom sesalca za koloradske hrošče.

Kdorkoli se je kdaj vsaj ljubiteljsko lotil sajenja krompirja ve, kakšna nadloga je koloradski hrošč. Ko se ta enkrat naseli na krompir in izleže ličinke, zelo hitro od krompirja ostanejo samo še štible, če nečesa hitro ne ukreneš.

Sam se že precej časa nisem ukvarjal s sajenjem krompirja, tako da niti ne vem natančno, kako vse se danes lotevajo reševanja te nadloge. Se mi pa zdi, da problem še vedno ni učinkovito rešen.

Včasih vem da sta bili realno možnosti samo dve in sicer ročni način pobiranja koloradskih hroščev, ki je zelo zamuden in na večjih površinah tudi skoraj neizvedljiv, ali pa kemični pristop uničevanja hroščev s pantakanom in podobnimi preparati, ki pa so škodljivi tako za ljudi, kot tudi za okolje.

vir: Proizvajalec

Moja ideja reševanja te nadloge pa je robotski samohodni sesalec, ki se pomika samostojno po polju krompirja in koloradske hrošče dobesedno posesa iz krompirja, tako kot to počne sesalec za prah.

Seveda so koloradski hrošči načrtovani tako, da se primejo rastline s svojimi nogami da lahko zdržijo sunke vetra in jih ne odpihne iz krompirja. Niso pa načrtovani tako, da bi zdržali moč sesalca. Glavni izziv pri projektu je sicer najti pravo moč sesanja, da na eni strani ne poškoduješ rastline in na drugi strani da posesaš vse koloradske hrošče. Na tem področju bom moral narediti še nekaj bazičnih raziskav, preden se lotim konkretnega načrtovanja samohodnega robota. Razmišljam tudi v smeri ideje, da bi imel robot vgrajene kamere, ki bi bile sposobne prepoznati na rastlini krompirja kje vse se hrošč nahaja in bi sesalec deloval usmerjeno, kar bi povečalo učinkovitost delovanja in hkrati zmanjšalo verjetnost poškodbe rastline v postopku sesanja.

Ocenjena tržna vrednost projekta je več sto milijonov evrov, tako da tekma s časom se začenja. Upam da mi uspe prvemu priti na trg z delujočo rešitvijo in poberem smetano.

Včasih mora imeti človek tudi nekaj…

vir: Proizvajalec (dober kmet)

Kot otrok sem kuril koloradske hrošče  (Leptinotarsa decemlineata) v žveplu. Osnovna ideja tega početja je bila pa v tem, da bi ostale preplašil. Ampak to seveda ni delovalo in na tako preprost način nisem uspel odgnati koloradskih hroščev iz krompirja.

Upam, da bo sesalec za koloradske hrošče bolj učinkovit. Mogoče bi kaj takega lahko izdelovalo italijansko podjetje, ki izdeluje robote in so si nadeli celo moje ime (dronyx.com).

Makita večnamensko čudo

02 05 2021

Verjetno večina, ki se ukvarja s problemom urejanja vrta opazi, kako hitro se lahko množi razno vrtno orodje. Kosilnica na nitko, škarje za živo mejo, žaga za obrezovanje dreves, rahljalnik zemlje in tako dalje. Potem ko imam že lepo zbirko raznega orodja slučajno nekje na spletu najdem čudo, ki se imenuje Makita DUX60Z.

vir: Proizvajalec

Po naše se temu menda reče akumulatorska multifunkcijska glava, gre pa v bistvu za električni motor in dva akumulatorja, na to pa se lahko potem pritrdi različne nastavke, ki se jih kupuje po potrebi. Kosa na nitko, teleskopska verižna žaga za obrezovanje dreves, škarje za živo mejo, rahljalnik, nekakšno metlo, nastavek za obiranje kave in morda še kaj.

vir: Proizvajalec

Tega sicer nimam in ne vem kako se obnese v praksi, gre pa za zanimivo idejo. Zadeva sicer ni poceni, je pa Makita priznani Japonski proizvajalec kvalitetnega orodja. Če nakupiš vso tole orodje po moje že imaš dovolj za manjši start-up. Pa mogoče še kakšno lopato, kramp in obvezno udarno kladivo za razbijanje betona. To tudi vedno pride prav. Je pa res, da pri nas delo ni preveč popularno. Vsi bi radi študirali družboslovje in vsi ti pričakujejo, da jim bo država dala še zaposlitev. Po možnosti v razbohoteni državni administraciji. In če slučajno vsi ne dobijo dela v razbohoteni državni administraciji, se potem lepijo plakati za prvi maj, da ni praznika, ker menda ni dela. Ni dela za vse v državni administraciji. Samo to je navidezni problem! Delo je, če se ga išče.

vir: SD

Makita izdeluje pa še celo serijo ostalih orodji, kot so električni vrtalniki, krožne žage, kotni brusilniki, motorne žage, kosilnice in podobno, ki uporabljajo iste baterije, tako da v primeru širitve start-upa lahko nekaj prihraniš na baterijah, če ostaneš pri istem proizvajalcu.

vir: Proizvajalec

Res lepi časi so tole za vrtnarjenje in ostala opravila! Se spomnim včasih, kako se je vse delalo na roko. Ampak takrat še ni bilo televizije in so si ljudje morali z nečim krajšati čas, sicer bi se ves čas vojskovali. Vojskovali za zemljo, da so jo lahko potem na roke obdelovali.

Razmišljam, da bom vse tole orodje nakupil in če bi kdo iz stranke SD rad poskusil kakšno delo, mu ga z veseljem brezplačno posodim. Samo ne lepiti plakatov, da ni dela, ko smo pa uvozili sto tisoč delavcev iz Balkana! Če bi Slovenci poprijeli za delo, bi bil lahko uvoz delovne sile bistveno manjši. To je pač neprijetna resnica, ki jo nekateri poznamo, nekateri se pa delajo, da jo ne poznajo.

Poglej še:
Makita DUX60
Makita 18V
Hard Testing of Makita’s new outdoor power tools

S s ali Z z

02 05 2021

Včasih so se iz mene na tem blogu norčevali, ker nisem vedel, kdaj se piše predpona s in kdaj z. Oziroma s tem se nisem obremenjeval, ker me to pač ni zanimalo. Pisal sem po občutku, ki je bil pa večinoma napačen. Samo očitno nimam samo jaz s tem težave ampak to težave povzroča tudi natakarjem oziroma kdorkoli že piše te jedilne liste.

Foto: Dr. Onyx

Dunajsk zrezek s pomfrijem bi bilo lahko pravilno, če bi pisalo Dunajski zrezek s pečenim krompirčkom. Pomfri je poslovenjena in popačena tujka. Jaz sem sicer mislil, da pomeni v francoščini pommes frites pečen krompir, vendar beseda pomme pomeni v francoščini jabolko, pomme de terre pa je krompir, kar dobesedno pomeni jabolko iz zemlje oziroma tal.

Narobe pa je žal tudi Ričet z klobaso in prav tako Pasulj z klobaso. Pravilno bi bilo brez, torej Pasulj ali Ričet, sicer pa Pasulj s klobaso ali Ričet s klobaso.

Jaz sem se tekom časa naučil, kako se pravilno uporablja s ali z. Pomagam si z stavkom Ta suhi škafec pušča. Torej pravilno pomagam si s stavkom.

Poglej še:
S s ali Z z (letnik 2007)

Podobe iz Pekla

02 05 2021

Še en navaden dan v Peklu.

Vse foto: Dr. Onyx

Je pa vsaj nekoliko ironično, da imajo v Peklu tako božanske postrvi. Očitno nateg, da privabljajo goste.

Poglej še:
Razbijanje mitov – Zadnje tri sekunde Pekla

Pomembne odločitve

02 05 2021

Živimo v času epidemije Covid-19, ko se pomembne odločitve sprejemajo praktično dnevno. Kje je potrebno nositi zaščitne maske, od kdaj do kdaj traja policijska ura, koliko jih lahko sedi za eno mizo, pod kakšnimi pogoji smeš zapustiti državo in kako se lahko vrneš, kakšne so primerne oblike socialne distance in kakšne so neprimerne oblike socialne distance…

V eni izmed Ljubljanskih gostiln pa kar na seji sveta odločajo, kakšno pivo se bo točilo iz pipe. Ali so te odločitve usklajene z NIJZ pa niso navedli. Verjetno niso.

Foto: Dr. Onyx

Najlepša trava na vasi

30 04 2021

Sem najel vrtnarja, da mi zasadi najlepšo trato na vasi. Ne glede na ceno. Kolikor je potrebno sem pripravljen plačati, samo da vas umre od zavisti, ko zagleda mojo novo trato na vrtu. Hočem pa da izgleda tako, kot na najboljših nogometnih stadionih na svetu. Mestno zelena, popolna trava, kot recimo na stadionu Camp Nou v Barceloni ali San Siru v Milanu. Trava brez enega samega plevela ali regratove lučke. To je bilo bistvo mojega naročila. In potem čez eno leto me pa na travi pričaka šok. Kamor pogledam same skrite napake, ki so se pokazale šele kasneje.

Vse foto: Dr. Onyx

Sedaj z mojo pravno službo študiramo, kako vložiti proti vrtnarju tožbo zaradi slabe izvedbe del, skritih napak in izgube ugleda. Mojega seveda.

Tole je sicer poskus šale, moram pa reči, da me ljudje vedno znova presenečajo, koliko dela si dajo z iskanje popolne trate na vrtu! Ponavadi kdor ima denar najame kar vrtnarja, da se on muči z iskanjem popolnosti v travi. Ampak tudi če morda prvo leto trava še nekako uspeva tako, kot je bilo zamišljeno, se kasneje seveda zarastejo razne druge rastline, najpogosteje regratove lučke ali marjetice. In potem najprej to ročno trgajo ven, ko je tega preveč, zopet najamejo vrtnarja, da pride z neko rešitvijo za ta plevel. Običajno je potem rešitev neko kemično sredstvo, ki naj bi spodbudil rast trave, ostalo zelenje pa zatrl, ampak tudi to ponavadi ne uspeva najbolje, saj je lahko rezultat še slabši in se posuši še trava. Da ne govorim o tem, da je ponavadi tako popolno travo potrebno močno zalivati, sicer izgubi svojo popolno zeleno barvo. In se ti spet smeje cela vas, ker si za tako travo zmetal veliko denarja.

Ampak trava je nekaj, kar narava zasadi sama brezplačno, če ji daš možnost. Seveda ne bo to popolna trava, kot iz letaka, bo pa zelena in vmes bodo rastline, ki privabljajo čebele in čmrlje. Edino kar moraš potem paziti je, da spomladi kasneje kosiš ali pa če že moraš pokositi, da počakaš do večera, ko ni več čebel in čmrljev, ker sicer jih s kosilnico povoziš, medtem ko se smrtno resno trudijo opravljati svoje življenjsko poslanstvo.

Opraševanje rastlin.

Sploh so mi pa občudovanja vredni primerki, ki zabrišejo pravo travo ven in namesto nje položijo umetno. To je pa adijo pamet. Sploh če za tako travo kupijo še kosilnico in umetno gnojilo.

Omembe vredni pa so še tisti primeri, ki menijo, da mora biti zazidljivo zemljišče v celoti pozidano in se dela velika škoda, če kakšen del ostane zaraščen s travo! Le zakaj bi moral človek imeti sezidano res čisto vsako garažo in vrtno lopo za skladišče? Kaj ni bolj smiselno vse to imeti leseno, kar je bistveno ceneje kot zidano, zdrži enako časa kot zidano ali še dlje, če se pravilno vzdržuje in je dobro pokrito, hkrati pa je še ena velika prednost lesenih objektov, da se jih precej lažje podre in precej lažje odstrani odpadni material pri podiranju s sežigom.

USA – Easy going socialism for the rich

29 04 2021

Danes sem slišal zanimivo misel, ki se mi zdi da zadane bistvo ZDA.

USA is easy going socialism for the rich and hard capitalism for all the rest.

Pinus Wallichiana

28 04 2021

Zadnjič grem v vrtnarijo po drevesa za na vrt in nek mali himalajski bor hoče na vsak način z mano. Bolj ko mu jaz razlagam, da iglavci niso za na vrtove, ampak za v gozd, bolj on mene prepričuje, da bi šel z mano in da mi ne bo žal. Prosim, prosim, vzemi me s seboj domov. Potem sem se v nekem trenutku zlomil in pogledam, za kakšno drevo sploh gre. Na listku je bilo narisano, da mu paše sonce in napol sonce, torej tudi senčna lega, zraven pa je pisalo, da zraste v višino 30 metrov. 30 metrov v višino? Torej še enkrat višje, kot pa je višina hiše. To zame pač ni neko manjše okrasno drevo. Potem grem do prodajalke in jo vprašam, če je to resno mišljeno, da ta mali bor zraste 30 metrov. Ona pa mi odgovori, da se naj nič ne bojim, ker tega jaz ne bom dočakal.

To ti pa da misliti.

Torej ko si star recimo 80 let in prideš v knjižnico po kakšno debelejšo knjigo, ti knjižničarka mirno reče, gospod, tale knjiga pa ne bo za vas, ker nikdar ne boste izvedel, kako se konča.

Ta himalajski bor je pri meni sedaj posajen na častno mesto, sredi dvorišča. Sočna lega. Če uspe aklimatizacija in preživi, torej vem že vnaprej, da nikdar ne bom dočakal, da bi videl, kako izgleda, ko doseže obljubljenih 30 metrov.

Foto: Dr. Onyx

Vsekakor bo to mogočno drevo. To se vidi že sedaj.

Ko začneš saditi drevesa na vrtu sicer hitro opaziš, kako zmanjkuje prostora. Vsako drevo potrebuje nek prostor okrog sebe za rast in večje kot bo drevo, več prostora bo potrebovalo.

Kitajski pesnik Li Tai Po je nekoč napisal lepo misel o človeški minljivosti. Skupaj sediva gora in jaz, dokler ne ostane tu samo še gora. Torej v mojem primeru Skupaj stojiva ta mali himalajski bor in jaz, dokler ne bo tu ostal samo še mogočen nepalski bor. Če ga ne bo prej kdo podrl.

Ni pa to poceni drevo.

Kaj bi storil Gaudi

27 04 2021

Ko se lotevaš prenove hiše ali stanovanja, se moraš najprej vprašati, kaj bi na mojem mestu storil Antonio Gaudi?

Temple Expiatori de la Sagrada Família
Vse foto: Dr. Onyx

Kaj bi storil Antonio Gaudi? Uporabil bi domišljijo in izkoristil navdih!

Vse velike stvaritve človeških rok so se najprej rodile kot misli, iz navdiha in so plod domišljije. Tudi vsa znamenita dela katalonskega arhitekta.

Potem pa greš kupovati ploščice. Čim več ploščic različnih barv in oblik.

Dobre in cenovno ugodne kiparje pa danes težko najdeš. Vodovodne inštalaterje, soboslikarje in električarje, ki se priučijo posla z gledanje posnetkov na Youtubu, še nekako najdeš in upaš, da nisi njihova prva stranka, kiparje pa skoraj nemogoče. Tega se pač ne da naučiti z gledanjem posnetkov.

Sodobna arhitektura je vsaj zame obupno dolgočasna. Kaj danes nihče več ne zna vzeti v roke kosa belega marmorja, dleta in kladiva?