Anticepilna statistika

16 09 2021

Pri nas je proti Covid-19 polno cepljenih približno 50% prebivalcev. Kot sem zasledil podatek, je trenutno okuženih in tudi hospitaliziranih okrog 20% takih, ki so bili cepljeni, kar je po mojem mnenju kar visoka številka. Če bi bila cepljena celotna populacija, bi bilo med okuženimi in hospitaliziranimi cepljenih potem 100%, torej procentualno kar petkrat več kot sedaj, ko je cepljena samo polovica!

Toliko o učinkovitosti cepiva.

Če kdo potrebuje nadarjenega matematika, me seveda lahko kadarkoli najame. S pomočjo statističnih metod lahko dokažem praktično karkoli. Tudi ovržem teorijo o ploščati zemlji.

Kdo vse tiska denar?

25 08 2021

Raziskava med Britanskimi parlamentarci je pokazala, da jih 85% ne ve, kako nastaja denar. To je zaskrbljujoče. Med splošno populacijo je po mojem mnenju ta številka še precej slabša. Kar je tudi zaskrbljujoče. Kot vse kaže, tudi veliko ekonomistov ne ve, kako točno nastaja denar. To je smešno in hkrati tudi zaskrbljujoče.

Ko sem raziskoval, kako smo prišli v situacijo, da banke ne dajo več praktično nikakršnih obresti za bančne vloge (depozite) in kako se lahko nepremičnine dražijo z 10 do 20% na leto, pri čemer pa je uradno izmerjena inflacija samo 1,5%, sem se srečal s pomembnim vprašanjem, kdo v bistvu sploh ustvarja nov denar oziroma kot temu pogovorno rečemo kdo v tem sistemu sploh “tiska denar”.

Izraz “tiskanje denar” sicer danes ni najbolj posrečen, ker pod tiskanjem denarja razumemo ponavadi dejansko tiskanje fizičnega denarja, torej bankovcev in kovancev, denarja v taki obliki pa je v obtoku razmeroma malo, samo nekaj odstotkov. Večino denarja danes predstavljajo številke v bančnih informacijskih sistemih. Včasih, ko še ni bilo informacijskih sistemov in bančnih kartic, so veliko več denarja morali fizično natisniti in če se jim je pri ustvarjanju novega denarja zalomilo, se je kaj hitro lahko zgodilo, da je prišlo do hiperinflacije, tiskarne denarja so delale v treh izmenah noč in dan, ljudje pa so z vrečkami denarja hodili po kruh, ker je bil denar vreden manj, kot papir na katerem je bil natiskan. Danes izraz “tiskanje denarja” uporabljamo tudi zaničevalno, ko se norčujemo iz prekomernega in neodgovornega ustvarjanja novega denarja, kar ima lahko tudi zelo hude posledice tako za ekonomijo, kot posameznika.

Pomembno vprašanje torej je, kdo lahko ustvarja nov denar in s tem vpliva na količino denarja v obtoku?

Zadeva z ustvarjanjem novega denarja je v podrobnostih bolj zapletena, kot je videti na prvi pogled in če nimaš vsaj doktorata iz makroekonomije, je težko razumeti kakšno bolj zahtevno gradivo na to temo, včasih pa si tudi različne informacije nasprotujejo. Marsikaj tudi še vedno ne razumem ali pa nisem prepričan, da razumem pravilno. Vem pa nekaj malega več, kot sem prej in sem v bistvu presenečen, kako napačno predstavo sem imel o tem.

Jaz sem mislil, da nov denar ustvarja centralna banka glede na obseg dobrin in storitev v ekonomiji, s katerimi se trguje, vendar to je kot vse kaže dejansko daleč od resnice. Nov denar ustvarjajo kar komercialne banke, ko podeljujejo kredite. Torej mala “tiskarna denarja” je lahko praktično vsaka neugledna banka za ovinkom, ki ima licenco za opravljanje bančnih storitev. Ustvarjanje denarja v sodobni ekonomiji je torej ustvarjanje kreditov, pri čemer so krediti nekakšen časovni stroj, saj življenje iz prihodnosti prenesemo s kreditom v sedanjost. Torej si lahko že danes privoščimo nekaj, kar bi si sicer lahko šele nekje v prihodnosti in to menda povzroča gospodarsko rast ter verjetno lahko tudi močan glavobol prihodnjim generacijam. Ne drži pa to, kar si morda glede kreditov večina misli in sicer da je komercialna banka nekakšen posrednik med tistim, ki denar ima (varčevalec) in tistim, ki denarja nima in ga potrebuje, pri čemer si za to storitev banka vzame procente, torej obresti.

Ko greš na banko po kredit, banki daš neke vrste obveznico. Gre za podpisan list papirja, obljubo, da boš posojen denar nekoč vrnil nazaj z obrestmi. Zraven si lahko banka zagotovi še kakšne dodatne garancije, poleg obljube. Banka na podlagi tega ustvari depozit na tvojem računu z nekaj kliki na računalniku in ko ta denar nakažeš nekomu drugemu kot kupnino, recimo za stanovanje, lahko s tem denarjem počne naprej kar hoče. Ustvarjen je bil nov denar in za to ni bilo nikjer nikomur nič vzeto. Torej zato, da je banka nekomu dala kredit, ni nekomu drugemu (začasno) vzela privarčevana sredstva ali šla po ta denar na nek račun pri centralni banki.

Banka pri svojem poslovanju potrebuje neke rezerve, ki so odvisne od obsega poslovanja. Nekaj rezerv se oblikuje na računu pri centralni banki, nekaj rezerv verjetno ima tudi banka sama. Pomembno vlogo ima tudi kapital banke, ker to je pa tista spodnja meja, ko se lahko za banko začnejo hude težave, hkrati pa predvidevam določa, kako velika lahko postane banka. Ampak tega nisem šel podrobno raziskovat, čeprav ni nepomembno za stabilno delovanje bančnega sistema.

Naslednje logično vprašanje potem je, zakaj pa banke potem sploh potrebujejo varčevalce, če lahko kredite ustvarjajo praktično iz nič?

Glede na to, kako lahko je dejansko ustvarjati nov denar iz nič, so očitno v sodobni ekonomiji varčevalci nezaželeni, ker privarčevan denar je neporabljen denar, neporabljen denar pa pomeni samo manjšo gospodarsko aktivnost in s tem manjši BDP. Cilj sistema je, da ljudi vzpodbuja k čim večji potrošnji. Dolgove je pač potrebno vračati. V prihodnje pa bodo verjetno uvedli sistem, kjer se ti bo denar po določenem času izbrisal, če ga ne boš potrošil.

Ko pogledaš v spletno banko transakcije, ti postane jasno, da kot komitent neke banke oni na tebi služijo, saj ti zaračunajo praktično vsako bančno mikro storitev. Vodenje računa, plačilo prek trajnikov, nakazila… skratka tu se skrivajo sicer majhni posamični prihodki za banko, ki pa se seštevajo, tako da se verjetno kar nabere zajetna vsota zaračunanih stroškov.

Pred leti so imeli varčevalci možnost, da so sklenili z banko pogodbo o vezavi sredstev za daljše obdobje in banka je bila pripravljena za to plačati precej visoke obresti, recimo okrog 5% pri daljši vezavi. Zakaj točno so to počeli, če za ustvarjanje kreditov teh sredstev menda sploh ne potrebujejo, mi še ni povsem jasno. Morda za “investicijsko bančništvo” in so ta vezan denar investirali kam drugam, kjer so računali na višji donos, kot pa so plačali obresti. Lahko da morajo tudi pri ustvarjanju kreditov oblikovati neke rezervacije. Kakor jaz trenutno vse skupaj razumem, je centralna banka tista, ki določa ceno denarja, torej obresti in s tem seveda vpliva na marsikaj. Če bi recimo centralna banka postavila ceno denarja 7% je za komercialno banko potem ceneje, če si zagotovi dolgoročna sredstva za poslovanje pri varčevalcih po 5% obrestni meri, kot da plača centralni banki za denar 7%. Od kje centralni banki denar za posojila komercialnim bankam je drugo vprašanje. Kot se je izkazalo pri operaciji QE (kvantitativno sproščanje) pa lahko centralna banka ustvari praktično neomejeno količino denarja, ker pri njej kakšnih omejitev praktično ni. Da je zadeva še bolj komplicirana, si tudi banke med seboj posojajo denar na medbančnem trgu in si za to zaračunavajo obresti.

Ampak vsega tega danes ni več, ker so obrestne mere praktično že leta na ničli in dvomim, da ima še kdo vezan denar na banki po, 0,1% obrestni meri. Temu se strokovno reče finančna represija, saj s tem silijo varčevalce da umaknejo denar v bolj tvegane naložbe, če se želijo zaščititi pred inflacijo. Pri nas večina umika denar iz bank v nepremičnine.

Torej kljub temu, da je banka odobrila cel kup kreditov, lahko teoretično vsi varčevalci vzamejo ven denar kadarkoli. Očitno depoziti varčevalcev dejansko nimajo s krediti nič. Kaj bi banka storila, če se vsi hkrati odločijo, da dvignejo vse prihranke, ne vem. Vem pa, da se temu reče bank run. Verjetno bi tako kot na Japonskem leta 1997 najprej nastala v bančnih krogih velika panika, potem bi na vsak način medijsko poskušali zadevo prekriti, ker zadnje kar si bančni sistem res želi je splošna panika in naval na banke, nakar bi verjetno iz centralne banke pripeljali dovolj gotovine, da vsaj za silo pomirijo varčevalce. Odkar ni več zlatega standarda, kjer je bilo v ozadju denarja potrebno imeti fizično zlato, gre pri denarju samo še za zaupanje in nič drugega. Bankovec za 100 € ima vrednost samo toliko časa, dokler mi verjamemo, da je toliko vreden. Ko zaupanja v valuto ni več, so takoj dolge kolone pred bankami in bankomati, saj ljudje poskušajo priti do denarja, da ga čim prej spremenijo v nekaj, čemur še zaupajo. Sesutja valut se po svetu seveda tudi dogajajo.

Večina ve, da je potrebno kredite z obrestmi vred vračati. Ker so krediti nastali praktično iz nič kot nov denar na banki, se mi poraja vprašanje, čigav je potem ta denar, ko ljudje odplačujejo kredite? Menda se ta denar izbriše (uniči), ko se kredit odplača. Če to drži in če hkrati pade kreditna aktivnost bank, se potem lahko zgodi tudi to, da se količina denarja v obtoku bistveno zmanjša. Ampak to je po moje malo verjetno, ker tega si ne želijo, saj to vodi potem v deflacijo, ker denar pridobi na vrednosti, saj ga je manj v obtoku. Ne vem tudi kaj bi banka storila, če kredit vrneš s kovčkom polnim denarja. Verjetno to ne bi zažgali ali dali v razrez?

Kot vemo banke lahko zaidejo v težave kljub temu, da lahko ustvarjajo nov denar. Pri kreditih se jim lahko zgodi, da kreditojemalec kredita ni več sposoben vračati. Ampak ker je bil ta denar na novo ustvarjen, pri tem ne more biti nihče oškodovan, ker niso nekomu vzeli, da so nekomu dali. Tu zanemarjam dejstvo, da s prekomernim ustvarjanjem novega denarja razvrednotijo obstoječi denar v obtoku, torej dejansko marsikomu jemljejo! Predstavljam si, da lahko, ko je takih kreditov veliko, banka postane kapitalsko neustrezna in ne zadosti več bančnim pravilom ter je potrebna ali dokapitalizacija ali pa gre na pokopališče bank. Težava za banko se verjetno lahko tudi pojavi, če denar slabo investira in zapravi denar varčevalcev oziroma zapravi kako drugače izposojen denar. Ne vem pa točno kakšne so omejitve za komercialne banke glede investiranja. Če je banka dovolj velika, je lahko prevelika, da bi si lahko privoščili njen propad. V takem primeru sledi “bail out”, kar v praksi pomeni, da se sanacija preloži na pleča davkoplačevalcev. Torej velike banke imajo vedno v ozadju safety net in si lahko privoščijo več hazarda. Ampak odkar je leta 2007 padla ameriška investicijska banka Lehman Brothers, ima verjetno marsikdo v bančnih krogih cmok v grlu ali je res dovolj velik, da je prevelik, da bi padel? Če je padla peta največja ameriška investicijska banka, lahko ob naslednji finančni krizi pade morda Deutsche bank ali Intesa Sanpaolo? Lahko propade celo Ljubljanska banka? Ne, to verjetno ne.

Banke očitno kljub temu, da lahko ustvarjajo nov denar s kreditiranjem, na tak način ne morejo rešiti sebe. Torej banka, ki bi se znašla v težavah, ne more ustvariti novega kredita in si ga podeliti sama sebi ter se tako rešiti iz težav. To bo morda v prihodnje spremenjeno in ne bo več potrebna sanacija bank s strani davkoplačevalcev.

Za tistega, ki ga skrbi BDP, razvoj in prihodnost je morda pomembno vprašanje tudi to, ali kdo sploh nadzira oziroma obstaja kakšne mehanizem, za kakšen namen se kredite sploh podeljuje? Namreč kredite se lahko najame za kakšno poslovno dejavnost, ki bo ustvarjala dobiček in nova delovna mesta, lahko za nakup nepremičnin, kar bo lahko pripeljalo do nepremičninskega balona, če je teh kreditov podeljenih preveč ali pa za splošno potrošnjo, kar pa lahko vodi v visoko inflacijo, če količina izdelkov ali storitev ne ustreza s krediti ustvarjenemu novemu povpraševanju.

Kot sem zasledil statistične podatke, se očitno največ kreditov v sodobnem bančništvu podeli kot hipotekarne kredite, torej za nakup nepremičnin in kredite raznim finančnim ustanovam, v precej manjšem obsegu pa gre za potrošniške kredite in kredite gospodarstvu. Sploh ta tako imenovani finančni sektor je postal v zadnjih desetletjih pravi mastodont, okrog katerega se vse vrti in obrača ogromno denarja. V bančnih krogih so kot kaže najbolj priljubljeni hipotekarni krediti, ker so na videz najmanj rizični, saj so zavarovani z vrednostjo nepremičnine, ki se z njimi kupuje. Ker pa gradnja še zdaleč ne dohaja povpraševanja, se s temi krediti večinoma ne ustvarja česa novega, ampak samo napihuje cene obstoječih nepremičnin. Za bankirje je verjetno tudi lažje in manj stresno odobriti hipotekarni kredit, kot pa kreditirati zagon novega podjetja.

Kaj se počne s krediti je kot vse kaže bolj ali manj prepuščeno bankam, ki se odločajo o odobritvi kreditov. Ko so obrestne mere nizke, so posamezniki in gospodarstvo motivirani za najem kreditov, torej se v tem času ustvarja veliko novega denarja. Posledica tega so lahko razni premoženjski baloni, kar pri nas opazimo v zadnjem času lahko kot močan porast cen nepremičnin, v tujini pa rastejo tudi številni borzni trgi in še marsikaj. Tudi gospodarstvo v takih okoliščinah pride lažje in ceneje do denarja. Podjetja lahko najamejo kredite za razvoj dejavnosti, ali pa za odkup lastnih delnic, kar je zopet samo ena izmed oblik napihovanja naložb. Poceni denar lahko tudi povzroči obstoj številnih slabih podjetji, ki preživijo na trgu samo zaradi tega in bodo ob zaostritvi denarnih razmer vsa po vrsti propadla. Tu kot kaže ni vzpostavljenega nekega sistema, kjer bi nekdo dejal, da so krediti po 0% samo recimo za razvoj novih tehnologij in ustvarjanje produktivnih delovnih mest, ne pa za napihovanje nepremičninskega balona, nakupe delnic, bitcoinov ali kakšno drugo špekulacijo.

To se izkaže kot zelo problematično, saj vodi v tako imenovane boom-bust cikle, ki pa očitno mnogim ustrezajo, saj je sam sistem vzpostavljen tako, da vodi do takih ciklov. Torej je nestabilnost vgrajena že v sam finančni in monetarni sistem. Vedno pa širšo javnost prepričujejo, da je tokrat drugače in ni vzroka za skrbi. In širša javnost vedno temu nasede.

V boom obdobju se običajno balone močno napihne, predvsem s pomočjo poceni kreditov, torej s pomočjo na novo ustvarjenega denarja, potem pa baloni počijo, ko zmanjka denarja za njihovo nadaljnje napihovanje. Torej ni več zanimanja za kredite, ker se večini zdi, da je vse že močno predrago ali pa so že vsi kreditno sposobni zadolženi do vratu in čez. Očitno je povpraševanje po kreditih kar dober pokazatelj, kaj se bo zgodilo v prihodnje. Pok balonov ponavadi povzroči pravo opustošenje v bančnem sektorju, ker so te balone napihnili kot rečeno tudi ali celo predvsem s pomočjo podeljenih kreditov, ki so lahko zavarovani slabo, ponavadi kar z vrednostjo tistega, kar se s kreditom kupuje in ob poku balona lahko močno izgubi na vrednosti. Nagel padec vrednosti naložb lahko povzroči proženje vedno novih in novih prodaj, kar samo še močno pospeši padanje vrednosti. Tu ponavadi pridemo zopet na svoj račun davkoplačevalci, ker moramo reševati banke, ki so prevelike, da bi se jih pustilo na pokopališče bank. Bust cikle ponavadi poleg težav bank pomeni takoj tudi hujšo gospodarsko recesijo, saj je gospodarska aktivnost usodno odvisna od kreditne aktivnosti. To pa takoj pomeni veliko težavo za vse, od države do posameznika.

Zraven ustvarjanja novega denarja se hitro lahko pojavi vprašanje inflacije. Inflacijo potrošniki občutimo kot podražitve potrošniških dobrin in to inflacijo uradno izračuna tudi statistika. Ni pa to nikakor edina inflacija, ki se lahko pojavi, ko se poveča količina denarja v obtoku. Rast cen nepremičnin uradna statistika ne šteje pod podražitev potrošniških dobrin, ker štejejo nepremičnine med naložbe. Tu je potem razlog, zakaj je uradna inflacija lahko 1,5%, nepremičnine se dražijo pa z 10 do 20% na leto, kar je pa po moje zelo visoka inflacija. Če se kupna moč ljudi ne poviša, torej se ne dvigujejo plače in pokojnine, potem se običajno ne more pojaviti visoka “potrošniška” inflacija, kljub močnemu povečanju denarja v obtoku, seveda ob predpostavki, da se ne zmanjša bistveno stran ponudbe. Pri potrošniških dobrinah proti visoki inflaciji deluje poleg tehnološkega razvoja, ki ima deflatorni učinek, tudi dejstvo, da imamo ljudje samo en želodec. Na novo ustvarjen denar kroži drugje in tam povzroča visoko inflacijo, ki pa jo uradni izračun potrošniške inflacije ne izmeri. Ampak pri inflaciji gre za napihovanje in napihuje se dejansko količina denarja v obtoku, kar ima za posledico rast cen.

Na spletu sem našel podatek za Veliko Britanijo, da so pri njih v zadnjih 40 letih na tak način povečali količino denarja v obtoku za 11,5% letno. BDP dvomim, da jim je rasel s tako hitrostjo, tako da tu očitno obstaja precejšnje nesorazmerje med ustvarjenimi dobrinami in storitvami, s katerimi se trguje in količino denarja. Posledica takega povečanja količine denarja v obtoku je sigurno tudi inflacija, torej razvrednotenje vrednosti denarja. V tem primeru britanskega funta.

Kaj počne pri vsem skupaj centralna banka in v evroobmočju njeni sateliti, kot je Banka Slovenije, je zame tudi še precej neraziskano področje. Zaenkrat je videti, da zlasti nadzira in določa pravila bančnemu sistemu, vodi statistiko ter tudi določa ceno denarja, torej obresti. Centralna banka je verjetno v sodelovanju s sateliti tudi edina, ki lahko zares fizično tiska denar, torej gotovino, ki jo potem razvažajo z varovanimi kamioni naokrog. Centralne banke lahko tudi ustvarjajo denar praktično v neomejenih količinah, kar se je izkazalo pri kvantitativnem sproščanju (QE), čeprav že same komercialne banke ustvarjajo veliko novega denarja. Torej bistvo delovanja centralne banke sploh ni ustvarjanje novega denarja, ker to počno v velikem obsegu komercialne banke. Prednost centralne banke je tudi v tem, da ne more bankrotirati. Edini problem je, da imajo nadzor samo nad lastno valuto. Torej ECB v Frankfurtu ne more tiskati dolarjev ali ostalih svetovnih valut. To je lahko velik hendikep, kar smo spoznali v Jugoslaviji, saj smo imeli dolgove v dolarjih, tiskali smo lahko pa samo dinarje. To se včasih lahko grdo konča in pojavu se reče hiperinflacija, ko je valuta pod nadzorom centralne banke povsem razvrednotena. Ni pa po moje hiperinflacija nek naključen pojav. To se naredi načrtno, ker ne najdejo več drugih možnosti.

Količino denarja merijo z oznakami M0, kar pomeni vso gotovino v obtoku, M1 je gotovina in vloge na vpogled, M2 je M1 ter dodatno še vezane vloge. Ameriški dolar je potreboval 200 let, da je količina denarja M2 narasla na 8 bilijonov. Potem je potreboval samo 10 let, da je narasla na 16 bilijonov, torej za novih 8 bilijonov. Potem pa je potreboval samo še eno leto, da je narasla na 20 bilijonov. Torej samo v enem letu še za dodatne 4 bilijone. Fantastična produktivnost, kar se tiče ustvarjanja novega denarja. Realni BDP jim pa raste s par procenti. Za evro območje je podatek M2 trenutno 14 bilijonov evrov.

Morda kot zanimivost, čeprav to ni bistveno za ustvarjanje novega denarja, ima centralna banka v Frankfurtu (ECB) nekakšen status diplomatskega predstavništva in je ograjena z bodečo žico, visoki uradniki centralne banke imajo diplomatske potne liste in kar je morda še najbolj nenavadno, menda ne sodi pod nobeno juresdikcijo, torej Evropske centralne banke ne more preiskovati nobena policija ali tožilstvo. Očitno ima popolno imuniteto in ne odgovarja za svoja dejanja nikomur, kar menda zagotavlja njeno neodvisnost. Večkrat sem tudi zasledil, da sodi ECB med najmanj transparentne centralne banke, ampak dvomim, da bi bile ostale bistveno drugačne, saj je vse to skupaj en velik “shadow banking“.

Obstoječi finančni in monetarni sistem vsekakor močno (močno moram poudariti) preferira tiste, ki so blizu informacij in blizu ustvarjanju novega denarja ter poznajo delovanje tega sistema.

Zato pa v šolah praktično ne učijo ničesar o tem! Če bi veliko ljudi poznalo podrobnosti delovanja monetarnega in finančnega sistema, bi se ali uprli, ali pa se obnašali drugače.

Važno da vemo, kako se je končala Francoska revolucija, mar ne?

All good for now

23 08 2021

As long as inflation is rising linearly and the stock market is rising exponentially all good! When it will be reversed, we will have soon hyperinflation.

Easy money

04 08 2021

I sold my kidney and half of the lung and payment then invested into the stock market. So far, so good. Investment up 10%. I hope for some nice dividends too.

Someone asked me why I didn’t sell my brain too. I tried, but couldn’t find buyer even It is almost unused.

Pok nepremičninskega balona

04 08 2021

Kot sem opazil, se sedaj ponovno veliko ljudi sprašuje, kdaj bo počil novi “nepremičninski balon” in se bodo nepremičnine zopet močno pocenile, tako kot po letu 2008.

Večina je sicer prepričanih, da se bo to slej ko prej zgodilo in da tako visoke cene stanovanj niso vzdržne. Glede na to, koliko plač moraš dati za nakup novega, 70 m2 velikega stanovanja je menda slovenski nepremičninski trg med najdražjimi v Evropi. Za nakup 70 m2 velikega novega stanovanja je potrebno pri nas dati že skoraj 9 povprečnih letnih bruto plač oziroma 13 povprečnih letnih neto plač. In če predpostavimo, da lahko z našo povprečno plačo, ki je sedaj okrog 1200 €, z velikim odrekanjem privarčuješ na mesec morda četrtino, je potem dejansko potrebno varčevati 52 let, torej več kot je celotna delovna doba! Očitno bo potem res potrebno pri nas čim prej močno dvigniti delovno dobo, sicer ljudje v celem življenju ne bodo privarčevali niti za navadno stanovanje, kljub vsemu napredku in tehnološkemu razvoju! Mi gre ob tem na smeh, samo dejansko to verjetno sploh ni smešno.

vir: Finance

Da je stanje pri nas tako je krivda po moje tudi na strani države, saj praktično nihče ni na tem področju naredil čisto nič in je vse skupaj prepuščeno trgu, oziroma bolje rečeno raznim lobijem in interesnim združenjem ter v zadnjem času so cene nepremičnin pognali v nebo zlasti poceni krediti in 0% obrestna mera na bančne depozite, kar varčevalce prisili v iskanje bolj donosnih in tudi tveganih naložb. Pri nas že tradicionalno večina ob tem pomisli najprej na nepremičnine.

Po mojem mnenju pa ni nujno, da bo ta “nepremičninski balon” tudi zares počil. Skoraj bolj verjeten se mi zdi tokrat scenarij, da bomo čez nekaj let za denar dobili od 30% do 50% manj, kot dobimo danes in sicer zaradi razvrednotenja oziroma devalvacije, ki bo posledica prekomernega tiskanja denarja (pravilneje rečeno ustvarjanja novega denarja v obtoku). To tiskanje denarja poteka že nekaj let, pospešek pa je dobilo z epidemijo Covid-19. V takem primeru potem današnje cene stanovanj pri nas izpadejo precej realne oziroma se bodo lahko do leta 2025 podražile še za nadaljnjih 30% ali celo več na bolj zaželjenih lokacijah, če se bo nadaljevalo obdobje poceni denarja ter lahko dostopnih hipotekarnih kreditov. In po napovedih oziroma bolje rečeno grožnjah centralne banke v Frankfurtu se bo to nadaljevalo vsaj še nekaj let.

V zadnjem času se veliko govori tudi o velikem resetu, domnevni ideji svetovnih elit, katere glavni moto naj bi bil “You’ll own nothing and you’ll be happy.”

V osnovni naj bi šlo tu za idejo (nekateri bi temu rekli teorijo zarote), da navadni ljudje prihodnosti ne bi imeli v lasti nič in bi bili srečni. Očitno so sedaj še kapitalisti prišli do spoznanja, da lastnina prinaša ljudem samo nesrečo in trpljenje. Nazadnje so kakor vem na to idejo prišli komunisti, ampak je potem sama izvedba (razlastninjenje) prinesla pa novo nesrečo in trpljenje. Upajmo da bo tokrat drugače in da eksperiment uspe.

V ZDA in še marsikje po svetu se že dogaja, da veliki nepremičninski investicijski skladi s pomočjo natiskanega denarja in krediti z 0% obrestno mero masovno kupujejo stanovanja in hiše za oddajo. V Nemčiji imata Deutche Wohnen in Vonovia v lasti 550.000 stanovanj. To se kar sklada z idejo velikega reseta, saj so tudi na tak način nepremičnine čedalje dražje in nedostopne, tako da že sedaj marsikomu ne ostane nič drugega kot drag najem. Če pride do naslednje finančne krize in bodo ljudje zopet masovno ob stanovanja in hiše bodo ti skladi potem lahko poceni pokupili še vse to. In glede na to, da se kljub domnevni gospodarski rasti življenski standard ljudi bistveno sploh ne viša, ali pa celo pada se zdi, da si bodo v prihodnosti lastniško stanovanje ali hišo lahko privoščili samo še redki, ostali pa bodo prisiljeni celo življenje živeti v najemu. Sodobni sužnji, ki bodo lahko upravljaji samo še z daljinskim upravljalnikom od televizije in pakirali škatle v Amazonovih centrih za izpopolnitev.

Ima pa ta ideja velikega reseta vsaj eno dobro plat.

Oporoke prihodnosti bodo zelo kratke – Good luck dumplings!

Ponosen sam nase

13 07 2021

Ko sem prebral, kakšne vse težave morajo reševati pri razvoju sistemov za avtonomno vožnjo vozil ali plovil in kakšni vse senzorji so za to potrebni, sem postal ponosen sam nase, kaj vse zmorem s samo dvema očesoma, dvemi ušesi, šestim čutom in očitno zelo sofisticirano serijsko vgrajeno AI. Že kot otrok sem znal pravilno razpoznati odsev telegrafske štange v luži na cesti in nisem panično zaviral s kolesom, ampak takrat se mi ni to zdelo nič posebnega. No, je pa 4 milijarde let razvoja kar dolga doba. Upam, da sistema za nočno gledanje ne bodo razvijali naslednje 4 milijarde let?

Politizacija

07 07 2021

Pri nas je vse politika. Če se greš cepit proti Covid-19, je to glas za Janeza Janšo, ker on zagovarja cepljenje. Če umreš zaradi Covida-19, je to glas proti Janezu Janši, ker si dokaz, da slabo obvladuje epidemijo. Za pristaše levice praktično mučeniška smrt.

Diktati iz Budimpešte

25 06 2021

Nekoč smo diktate dobivali iz Beograda, danes pa iz Bruslja oziroma menda celo iz Budimpešte. Diktate iz Budimpešte bi še nekako razumel, dokler so oni sprejemali naše komunalno blato. Samo zakaj diktate iz Budimpešte sprejemati sedaj, ko ne marajo več našega blata?

Zahtevni pogoji za astronavte

24 06 2021

Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila razpis za astronavte in med razpisnimi pogoji so vsaj magisterij iz naravoslovja, tehnike, matematike, računalništva ali medicine (doktorat je prednost) in licenco za (testnega) pilota, vsaj tri leta delovnih izkušenj na omenjenih področjih, tekoče znanje angleščine in vsaj še enega tujega jezika, močne analitične veščine, spretnost javnega nastopanja, ciljno usmerjenost, napredno razmišljanje, sodelovalnost.

Očitno zaenkrat še ne mislijo v vesolje poslati nobenega filozofa ali politologa. Je bil pa zato v vesolju že šimpanz in celo pes. Samo takrat menda pogoji niso bili tako zahtevni. Ali pa so bili šimpanzi in psi takrat drugačni? Ne, to verjetno ne.

Answer from ECB

23 06 2021

This is the answer from ECB to The Great Fraud of the central banks!:


Dear Mr Onyx,

Thank you for your email of 18 March 2021 and sharing your views and observations with the European Central Bank (ECB).

The coronavirus has had an unexpected and large impact on the global economy. Together with the “shutdown” of national economy, this corresponds from the economic perspective to the combination of a contractionary supply shock and an aligned demand shock. 

Back in the second quarter of quartal 2020, a series of prestigious economic institutes had already forecast a double-digit decline in gross domestic product for Germany, Europe and also globally.

Against this backdrop, governments and central banks have launched unprecedented supported packages of previously unimagined dimensions. This will no doubt be accompanied by significant costs, although Germany can benefit from and live off its previously very sound financial policy. 

Previous bouts of hyperinflation (with monthly inflation rates in excess of 50%) have always been caused by sovereigns assuming excessive volumes of debt over longer periods of time in connection with monetary financing by the central bank. This will certainly not be the case in Europe. By their very nature, the current measures are one-off measures of limited scope and duration, even if they will need to be maintained for a somewhat longer period of time. 

For further information, you may also wish to follow the ECB strategy review via the ECB Listens Portal here: https://www.ecb.europa.eu/home/search/review/html/index.en.html

Yours sincerely,

Public enquiries team 
Internal and External Engagement Division 
Directorate General Communications
EUROPEAN CENTRAL BANK


Therefore, according to the ECB, there will be no inflation in excess of 50% per month. We can be reassured. I can’t see any other clever conclusion from this short answer.

However, the excessive “money printing”, or as it is now professionally called “quantitative easing” (QE), did not start with the epidemic in 2020, but it started as early as march 2015. A direct consequence of a such monetary policy, which has been going on for six years now and only intensified in 2020, is a very high inflation of assets prices, including the real estate and the devaluation of saver’s savings in banks through inflation and 0% interest rates on deposits. This was overlooked in the answer or is probably the only appropriate comment on this “no comment”. That’s how we roll.

In such a monetary environment, banks do not need savers any more, as the necessary liquidity and bank reserves can be provided directly by the central bank itself. By printing excessive amount of new money. But in practice this also means that the vast majority of money in the banks is no longer tied and can be withdrawn on request. So an ideal environment for a bank run.

Although I know that the central bank does not have any educational tasks, it nevertheless seems to me that they are giving the wrong signals to the younger generation in the sense that money saving is a bad thing and that savers are the first to steal. Steal legally! Young people then understand this as it is necessary to work with money in the same way as with tokens in casinos. Place bets. And right now, most young people, in my opinion, are betting on the crypto market. Admittedly, some will take home a new expensive car, but in the event of a major market crash, many will lose all the savings. This is the weakness of casinos. Winning depends on luck and it can never be a serious saving.

The European Central Bank can imagine that such a monetary policy also helps young people to find housing more easily. It is true that loans are more easily accessible and the interest rate on mortgage loans is low, but such a monetary policy has led to high growth in real estate prices. So they offer cheap loans for very expensive apartments! On the other hand, many young people are not creditworthy at all to buy a home, as they do not have enough money saved for a deposit or have a bad credit rating. In fact, such a monetary policy benefits the wealthiest the most, who can buy second, third, fourth or fifth investment real estate with cheap loans. Whether this is intentional is difficult to judge. In my opinion it is. After all, central bankers are not stupid and can see well what their monetary policy has caused. Actually they knew this in advance, because they are repeating Japan monetary experiment! They see well and know well whom it is taken and who benefits most from such a monetary policy. The fact that interest rates on consumer loans have not dropped significantly, despite the fact that banks now have money practically for free, also speaks in favor of the thesis that this is a deliberate fraud aimed at inflating the value of investments! If they really wanted to stimulate consumption, they would also lower interest rates for consumer loans.

Long term QE is intelligent assets price pumping scheme, but ordinary people are just losing savings and purchasing power because of stealth devaluation and the amount of debt is fast building up. This hardly leads to sustainable long term economic boom. More probable is another bust cycle, even deeper than the last one.

Maybe central banks expect that now all of a sudden every little bank saver will become overnight an investment banker and closely monitor central bank moves, interests on government bonds, do stock analyzes and monitor graphs of various indexes and move money between different investments. Or entrust the savings to various funds or asset managers, which of course they take care of themselves in the first place and usually make a lower return than an ordinary index fund (ETF) with a minimum management fee. And usually such a small investor is the first victim of market crash, as he or she withdraws too late or sells at a loss at the wrong time.

The very idea of ​​stealthy stealing savers in banks in order to make the richest even much richer is in my opinion financial genocide, which must get its place in history books!

On the one hand, I may even be trying to understand how central banks want to increase consumption and thus inflation with such monetary policy measures, but the effect may be just the opposite and inflation will rise for other reasons. Namely, today everyone can notice how fast real estate are becoming more expensive, how the prices of US shares in particular are growing, how the price of gold has risen, and the prices of various speculative cryptocurrencies in general. As I once wrote, even “ordinary” people want to get rich, not just spend and buy a new kitchen, a new TV or a new car every couple of years, which causes the so-called “money velocity” and contributes to an increase in officially calculated inflation.

So an environment of zero interest rates and easily accessible money because of excessive money printing is actually one big advertisement for investment, not for consumption!

If you think about it, in such an environment you are not going to buy a new car, a new kitchen or a new TV, but you are investing all available money, or even better you are going to a bank for the highest possible loan, with the lowest possible true fixed interest rate, buy with this money investment real estate and become a landlord. But all of these, with high credit for the next 30 years, will be poor consumers for the next 30 years, as they won’t have much of a salary left to be able to spend and buy things they may actually don’t need. This, in turn, is the nightmare of consumer capitalism. Consumers, who can’t or don’t want to spend. Given that many people with such a long-term loan are not even aware of how long period is 30 years and what all happens during that time.

Such monetary policy by central banks has, as has been said, led to a sharp rise in assets prices and this is due to money printing, not economic growth. Many of these assets now have unrealistic, highly inflated value. However, this problem of unrealistic investment valuation can be solved in two ways. Either all these bubbles burst and the owners of these investments lose a lot of (fictitious) money, or is such a high valuation justified by high inflation, because in this case money loses on value. Given that this time the central bankers seem to have turned against ordinary people and the middle class so that the rich can be significantly richer, I am personally more inclined to the possibility of high inflation, where people will lose even more savings in the next few years at banks, and the purchasing power of wages and pensions will also fall significantly further. However, the middle class will practically disappear, as the middle class will only be people with very high debts. But erasing middle class is self destructive for the economy.

All in all, in my opinion, this situation is also a kind of a financial communism, where the central banks have taken over the role of central committees in communism, as now all the spotlight is on them and everyone is closely monitoring their decisions. This is simply because the central banks have interfered with their moves (asset purchases) so much on the financial markets. Market corrections are no longer possible if central banks are buying everything. When no one wants to buy an old apartment in Ljubljana for 3000 €/m2, the central bank will buy it with printed money within the asset purchase program. The central bank, by definition, never runs out of money because it can print as much as it wants! In a normal economic environment, corrections occur and corrections are part of self-regulation. This has now been abolished. But this is not free lunch! As a result, the purchasing power of money, wages and pensions is becoming increasingly devalued and people will be able to afford less and less, and central banks balance sheets will become bigger and bigger…

At the end of this process central bank will own everything including radioactive toxic wastes?

In my opinion, they have imposed a huge burden and responsibility on themselves completely unnecessarily, because now practically everyone expects to be rescued by the central bank. Only at the expense of whom? At the expense of savers at commercial banks? At the expense of older people, who saved money all their lives to have something when they will no longer be able to work? At the expense of those who can not manage unforeseen costs of a few 100 euros without credit?

Yes, I know the excuse. The world’s central banks are just following what the US Federal Reserve is doing and US Federal Reserve is doing what Bank of Japan did. But this doesn’t reduces their responsibility. If I follow a serial killer and do exactly the same thing he does, I am no less a cruel serial killer! I’m just copycat.

I’ve seen a few frauds in my life, but this one is the most intelligent and the largest in terms of scope, as it is practically a global fraud.

In my opinion, the authors of this fraud definitely deserve their dishonorable place in history! Central banks should inspire confidence, not be a source of a major financial fraud, and being a central banker is, among other things, a great responsibility, as their decisions have a strong impact not only on the economy but can also jeopardize people’s life savings, pensions and much more. Stealing should be called stealing regardless of who is thief.

When I sent them a slightly nicer packaged reply, the ECB replied as follows:


Dear Mr Onyx,

Thank you for reverting to us with your email of 25 May 2021 and for sharing your views and observations with the European Central Bank (ECB).

We would like to inform you that your concerns have, indeed, also been addressed to the ECB by other members of the public and the ECB is taking a close look at these topics. In this regard, the ECB President Lagarde has launched the ECB strategy review, including a public consultation among stakeholders, academics, financial sector representatives, civil society organisations as well as private persons. A first summary report has been published and is accessible on the ECB website here.

You may further wish to follow the decisions and information on the review of ECB monetary policy strategy through the ECB Listens Portal.

Yours sincerely,

Internal and External Engagement Division
Directorate General Communications
EUROPEAN CENTRAL BANK
Tel: +49 69 1344 1300
Email: info@ecb.europa.eu
http://www.ecb.europa.eu


Further controversy with the ECB makes no sense.

With some bad luck, it can easily happen to central bankers that at the end of this financial operation (manipulation), everyone will hate them. First, savers at banks who have already lose money through inflation and 0% interest rates. At some point, it may happen that due to a too high inflation, central banks will be forced to sharply raise interest rates, which will immediately cause major problems for all those who have mortgages with a variable interest rate. Many around the world will lose their homes and houses due to their inability to repay their debts. Many zombie companies, that are only kept alive by a loose monetary policy, will fail. This is likely to be followed by a severe recession and the collapse of stock markets. At the same time many countries will find themselves in trouble, because they will no longer be able to repay high debts due to high interest rates. And the system works so that debts are paid by new loans! However, the debt of countries, expressed in GDP, will increase sharply due to the recession and lower economic activity, and consequently the fall in GDP. How to save the banks they know by now. By printing new enormous amount of money and thereby further devaluing currencies. And people around the world will stand in long lines in front of the banks to get their worthless paper money. Just like in Japan 1997. In short, the circle of people who will eventually hate central bankers could be very, very large!

If this black scenario really comes true, the blame this time will be solely on the side of the central banks and their monetary policy. For a number of years, all warnings were overheard and ignored. Oh, and eurozone (and probably even EU) will be just a past history.

The world financial and monetary system is not like a nuclear power plant, where exist very precise mathematical and physical models and can be regulated very precisely by negative feedback loops. Central banks certainly do not have such models, and such precise regulation of this system is unfortunately not possible. Therefore, there is no guarantee that this attempt will not end like a financial Chernobyl. A global financial meltdown. We hope they know what they are doing and most of all we hope that luck will be on their side. And they will need a lot of luck, because they are working against some basic principles of justice and moral gudelines.

It doesn’t mean anything yet just because I have very bad feeling about this. But I have no imagination how can this end as anything else as a new global financial and economic disaster of biblical proportions! They have never solved problems of financial crisis 2008. They have just exploited financial crisis for a new global financial fraud abusing extreme monetary measures (0% interest rates, excessive money printing) for many years and all the problems just got much bigger. There is currently a death calm, but Covid-19 was in my opinion iceberg for this Titanic called Global financial and economic system. Cracking is heard and orchestra is playing like never before. But this ship seems to sink…

When we adopted the euro in 2006, some of us were happy that it would no longer be so easy to print money, and we handed over money management to someone who could responsibly handle it. History clearly has a sense of irony. Once in Belgrade, now they are printing excesive amount of money in Frankfurt am Main – Germany.

Christine Lagarde (ECB): “We Should Be Happier to Have a Job Than to Have Our Savings Protected.”

Dr. Onyx (WTF): “Fine. But why not nationalize all private property too and install communism, where we will all have work (not just jobs!) and be happy like in North Korea? This doesn’t sound so stupid after all, does it?”

Thou shalt not steal! Stealing peoples savings is theft!

Translated by google translate. Stupid google translation repared by me.

Spust s Slavnika

19 06 2021

Slavnik je še ena gora, ki je primerna za spust z električnim gorskim kolesom. Lahko seveda tudi navadnim, samo z električnim je vzpon lažji.

Vzpon se začne pri industrijski coni Hrpelje, kjer se da tudi pustiti avtomobil kje ob cesti. Jaz sem sicer parkiral na standardnem mestu, pri bencinski črpalki v Kozini, tako da je do začetka vzpona še kakšen kilometer po cesti v smeri Hrpelje. Edini smerokaz za Slavnik sem opazil, ko se zavije proti industrijski coni, pa še ta je precej dobro skrit za grmovjem, tako da se ga lahko mimogrede spregleda. Do vrha Slavnika nekih drugih znakov ali smerokazov nisem opazil. Če pelješ ves čas po najbolj logični poti in ne zavijaš na kakšne stranske poti, prideš s kolesom po 10 kilometrih in čez kakšno uro na vrh Slavnika.

Cesta je od industrijske cone Hrpelje do vrha ves čas kvaliteten makadam in na srečo voziš 3/4 poti v senci med drevesi in goščavo. V zgodnem poletju to bistveno olajša vzpon, saj bi se sicer boril še z vročino.

V zadnji četrtini poti, ko že zagledaš vrh Slavnika sence ni več in tu je potem potrebna kvalitetna sončna krema s čim višjim zaščitnim faktorjem. Se pa odpre od tu razgled na dve največji severno Jadranski pristanišči Koper in Trst.

Slavnik je visok približno enako kot moj lokalni tisočak Krim, samo občutek na vrhu Slavnika je povsem drugačen. Tu se mi je zdelo, kot da sem bistveno višje, saj se že nekje pod vrhom začne gozdna meja, tako da je vrh Slavnika praktično gol. Kot bi bil na dva tisoč metrih. Kaj je temu vzrok ne vem, morda močan veter, ki preprečuje, da bi zrasla večja drevesa na teh planotah.

Do vrha Slavnika je vzpona za okrog 560 metrov. Za spust je proga praktično idealna, potrebna pa je pazljivost, saj tu gor gre kdo tudi z avtomobilom, da številnih kolesarjev niti ne omenjam. Ob močnejših nalivih pa lahko da se kje naredijo tudi kanali čez cesto, kar zna biti nevarno, če priletiš s preveliko hitrostjo.

Sem pa potem v Kozini naredil celo zmešnjavo na bankomatu banke Intesa Sanpaolo. To je z naskokom daleč najpočasnejši bankomat, kar sem jih uporabljal v zadnjem času. Brezstične tehnologije ta bankomat ne pozna. Kartico vleče notri obupno počasi, ko izbiraš menije na bankomatu ne veš, ali se bankomat sploh še odziva oziroma ali je sploh registriral, da si pritisnil tipko. Na denar čakaš in čakaš. Skratka, ta relikt preteklosti je pravi test iz potrpežljivosti. In ko sem končno prišel do denarja čakam še, da mi vrne kartico. Samo zgodi se nič, zato kličem na številko, ki je objavljena na bankomatu. Nekdo na drugi strani pravi, da edino kar lahko naredi je, da bankomat resetira na daljavo in mi bo morda vrnil kartico. Resetiral se je nekoliko hitreje, kot pa je trajalo, da sem prišel na tem bankomatu do denarja, samo kartice nisem dobil. Postopek je potem tak, da moraš počakati obvestilo banke, ko prejmejo kartico in to lahko traja tudi 14 dni. Nekdo za mano mi je dejal, da so s tem bankomatom velikokrat težave in on in še en motorist sta šla potem iskat drug bankomat.

Nakar jaz doma pogledam v denarnico in moja bančna kartica je notri. Očitno sem zagnal paniko za brez veze. Ker je vse toliko časa trajalo sem pozabil, da mi je bankomat očitno enkrat vmes že vrnil kartico. Blamaža za vrečko čez glavo.

Leto komarja

13 06 2021

Ne vem kako se letošnjemu letu uradno reče po kitajskem horoskopu, ampak pravilno bi bilo da se mu reče Leto komarja.

Nelogičnost

10 06 2021

I remember my father saying how much he hated the fact that when he was in Vietnam 1968-1969 he was legally killing people but not legally allowed to buy alcohol.

Izjava na internetu

K6

06 06 2021

K6 – Po dolini reke Dragonje je kolesarska pot po notranjosti slovenske Istre. Sama kolesarska pot ni posebej označena, razen da so na nekaterih delih poti kolesarske oznake, koliko je še kilometrov do katerega kraja. Zato je potrebno za to pot nekaj priprav in sicer ali zemljevid z oznakami večjih mest, kjer gre ta pot, ali pa navigacija. Jaz sem si s pomočjo programa narisal pot in jo naložil na Garmina, kar je delovalo skoraj brezhibno, samo na enem odseku pred vzponom proti kraju Babiči je program narisal kar bližnjico, kjer me je pa pričakal razburjen pes. Ker imam že eno slabo izkušnjo z napadalnim, besnim psom, sem se vrnil nazaj na glavno cesto in šel po daljši poti. Poskušam se tudi sicer držati pravila, da moraš počakati, da se ti zacelijo ene rane od ugriza psa, preden greš izzivati naslednjega.

Ker je pot krožna lahko začneš kjerkoli, poteka pa večinoma po poteh, kjer se vsaj jaz ne vozim prav pogosto, saj na obali uporabljam večinoma samo cesto iz Kopra do Sečovelj.

Sem pa že na začetku kolesarske poti vedel, kje se bo končala. Čez par ur v morju. In na to sem se spomnil še večkrat.

Jaz sem avto parkiral pri Letališču Portorož v Sečovljah in potem kolesaril v smeri doline reke Dragonje. Ta ravninski del kolesarske poti poteka večinoma med vinogradi in nasadi oljk, ob poti pa sem opazil tudi nasad češenj, ki jim je tu narava s pozebo prizanesla. Na začetku od Sečovelj do Dragonje je precej prometna asfaltna cesta, kasneje po dolini reke Dragonje pa večinoma makadam, zato pride prav kolo za trek. Ne kolesariš pa ob vodi, kot bi si kdo morda mislil, saj sem vodo videl samo na dveh ali treh mestih in Dragonja je v tem letnem času bolj potok. Verjetno je jeseni ali ob večjih nalivih tu več vode.

Ko prideš po krajšem vzponu do križišča pri kraju Babiči si nekje na sredini poti, čeprav težji del pride šele na vrsto. Tu sem jaz mimogrede skočil še do Marezig, ki so nekaj več kot kilometer desno navzgor po klancu. Če kdo išče navdih za pergolo, ga bo tu našel in ne moreš veliko zgrešiti, če skopiraš kar ta načrt. Menda imajo ženske pergole rade, tako da to ni zgrešena investicija. In iz te pergole je še lep razgled na Tržaški zaliv. Je pa ta pergola del vinske fontane v Marezigah, ki je menda tudi znana kot prva vinska fontana pri nas.

Kakor sem razumel natakarja v tej fontani ni mogoče kupiti recimo samo kozarec vina, kot v gostilni. Edina možnost je, da zares kupiš kozarec za vino v vrečki, ki ga odneseš domov za spomin, zraven pa dobiš tri žetone za tri decilitre vina, ki si ga lahko sam natočiš na fontani. Izbiraš pa lahko med tremi oziroma štirimi vrstami vin, če dva refoška štejem kot različno vrsto. Cena tega paketa je verjetno okrog 12 €, kar je po mojem mnenju precej drago, saj je preračunano liter malvazije ali refoška tu vreden 40 €. Temu v ekonomiji rečemo da gre za posel z visoko dodano vrednostjo. Če bodo koga v šoli spraševali, kaj je dodana vrednost, lahko omeni to vinsko fontano in bo pohvaljen.

Kakor razumem, v tej fontani tudi ni opcija, da prineseš s seboj svoj (njihov) kozarec, ki si ga kupil že enkrat prej, tako da komur je tu vino res zelo všeč, bo imel čez čas doma celo zbirko teh kozarcev. Ampak ne smem biti preveč kritičen. Pogled od zgoraj je lep in okolica lepo urejena, tako da vredno obiska. Nimajo pa Marezige pridiha stare, kamnite Istrske vasice, kot recimo Koštabona ali Padna. Če kdo to pričakuje, bo razočaran. Na tej kolesarski poti je temu še najbližje vas Pomjan, ki je par kilometrov naprej od tu in kjer se je menda dogajala nadaljevanka Usodno vino.

Ne vem, ali je bilo usodno vino, ali opoldanska vročina, ali kombinacija obojega, ampak naslednji del poti od Babičev do Pomjana sem se kar namučil, saj sledi kakšne 2 kilometra vzpona in nekajkrat sem si zaželel, da bi imel s seboj električno kolo, večkrat pa sem pomislil tudi na kopanje v morju. To je tudi najhujši vzpon na celotni kolesarski poti K6 in ko prideš v Pomjan do razgledne točke, si na višini 360 metrov. Na cesti je bil nekje znak, da je prepovedan promet, vendar domačini ta znak ignorirajo in se vozijo mimo tudi z avtomobili. Je pa na enem delu kot kaže naliv spodnesel cesto, tako da že ob naslednjem večjem nalivu tu morda ceste sploh ne bo več. Vsekakor si ne želiš biti takrat v avtu, ker pogled navzdol po hribu je kar srhljiv.

Od Pomjana do Šmarij sledi spust in Mercator v Šmarjah je prva trgovina, ki sem jo srečal ob poti. Verjetno če bi iskal, bi našel kakšno trgovino morda tudi v Marezigah. Imajo pa v Šmarjah tudi nenavaden spomenik partizanu, ki je videti, kot bi ga izklesala narava. Če bi ta spomenik postavili nekam v naravno okolje sem prepričan, da bi marsikdo mislil, da je to delo narave, ne človeških rok.

Zadnji del kolesarske poti K6 od Gažona proti Šaredu in Kortam nudi lep razgled na obalo iz drugačne perspektive, kot smo jo vajeni, ko se peljemo ob obali. Izolo sem prepoznal samo po dimniku in marini. Tudi tu je še nekaj lažjih vzponov in potem sledi še strm spust iz Kort proti Sečovljam.

Skupna dolžina poti je okrog 47 kilometrov in vzponov za okrog 700 metrov, pri čemer sem štel še Marezige, ki sicer uradno niso del kolesarske poti K6. Skupen čas pa raje ne napišem. Očitno sem se predolgo zadržal v vinski fontani v Marezigah.

Morje pa ravno pravšnjih 22 stopinj.

Če sem kakšno ime kraja napačno sklanjal, se seveda oproščam za napako. So pa ta Istrska imena nekaterih krajev vsaj zame težka. Kako bi se lahko reklo nekomu, ki živi v Marezigah? Marezigčan zveni nenavadno in to še nisem slišal. Mogoče Marezjan, ampak tudi to ne zveni pravilno. Kako se pravilno sklanja kraj Šmarje, si tudi ne bi upal suvereno ugibati. Kako se imenuješ, če živiš v Gažonu ali Kortah? Za Gažončane in Kortežane še nisem slišal. Gažonjan in Kortčan možno, a malo verjetno. Za ljubitelje pravilne slovenščine bodo ti kraji lep izziv. Se pa lahko vedno ustaviš in vprašaš domačine, kako sami sebe kličejo. Pa še to vprašanje, če bo odgovor pravilen in v skladu s slovnico, ki jo poučujejo v Ljubljani.

Za Marezige sem šel pogledati na internet, kako se imenuje prebivalec tega kraja. Marežgan in Marežganka. To ne bi nikdar uganil! Kaj ni Prežganka neka juha z jajci?

Nekonkurenčna policija

02 06 2021

Slovenska policija meni, da s svojimi vozili ni konkurenčna najhitrejšim voznikom na avtocesti, zato sedaj še sami kupujejo cestne dirkalnike.

Ne vem sicer kaj pravi statistika, samo po moje najpogostejši vzrok nesreč na avtocesti niso samo previsoke hitrosti, ampak predvsem neupoštevanje varnostne razdalje, utrujenost po dolgotrajni vožnji, tovornjaki, ki z nizko hitrostjo menjajo pasove, razna dela na cesti in podobno. Jaz moram reči da na avtocesti ne vidim prav pogosto ekstremnih dirkačev, s hitrostmi nad 200 km/h. So pa po mojem mnenju nevarni tudi prepočasni vozniki, ki mirno peljejo 80 km/h in gledajo okolico. Nekoga sem celo videl, ki je na odstavnem pasu kar ustavil vozilo, da je lahko šla žena nabirat neke rože, ki so rasle ob cesti.

Na nemških avtocestah je kakor vem marsikje 130 km/h samo priporočena hitrost, ne najvišja dovoljena, pa bi bilo zanimivo videti, kakšna je statistika nesreč pri njih in ali je res hitrost na avtocesti tak problem.

Ne razumem pa tudi zakaj bi morala policija tekmovati z najhitrejšimi vozniki na avtocesti?

Saj se da take poloviti z radarji nad nadvozi in čem podobnim, kot je recimo sektorsko merjenje hitrosti na najbolj problematičnih odsekih, ni potrebno ravno z njimi tekmovati. Ko se bo enkrat en tak policijski cestni dirkalnik raztreščil pri hitrosti 250 km/h in morda ubil še koga drugega, ki bo slučajno pripeljal mimo, se bodo pa začeli spraševati, zakaj policija to sploh počne. Po mojem mnenju ne glede na kvaliteto policijskega dirkalnika naše avtoceste večinoma niso primerne za take visoke hitrosti, ker to niso dirkališča. Asfalt je marsikje zanič, cesta je valovita, nekje so že tudi jame, saj predvsem težki tovornjaki avtoceste čedalje bolj uničujejo. To pri nižjih hitrostih večinoma ni problem, pri hitrostih čez 200 km/h pa lahko močno vpliva na obnašanje vozila in ogrožen je lahko vsak, ki pelje tako hitro, tudi policist v službenem vozilu.

Veliko sreče s tem dirkanjem tudi policiji!

In močno upam, da se bodo vozniki teh cestnih dirkalnikov na policiji zavedali, da ne dirkajo samo za nekom, ki ga zasledujejo in snemajo, ampak dirkajo po cesti, kjer se odvija normalen promet. Jaz ko vozim po avtocesti ne pričakujem, da bo nekdo priletel mimo mene s hitrostjo krepko čez 200 km/h. Še manj, da bosta taka dva.

vir: Need for Speed (EA)

Očitno bo teh zelo hitrih sedaj na naših avtocestah še bistveno več.