Poštena trgovina

Za uvod tega prispevka naj napišem tole misel, ki lepo opiše problem, z katerim se srečujemo pri vsakodnevnih nakupih.

Otroci na zahodu se lahko IGRAJO PRAKTIČNO ZASTONJ zato, ker Kitjaski otroci DELAJO IGRAČKE SKORAJ ZASTONJ.

Kupci izdelkov, ki so uvoženi iz tako imenovanega tretjega sveta (afrika, azija, južna amerika…) in se znajdejo na naših trgovskih policah, največkrat nimamo niti približno občutka, kakšna je bila dejanska proizvodnja cena izdelka, da bi lahko sploh ocenili, kakšni so zaslužki vseh posrednikov do trgovske police in kdo z našim nakupom največ pridobi ter nenazadnje koliko je plačan tisti, ki je izdelek dejansko naredil.

Žal je tako, da precej ljudi kupuje takšne izdelke tudi zato, ker menijo, da s tem pomagajo manj razvitim, pri tem se pa ne zavedajo, da je resnica povsem drugačna.

Dejstvo je, da so cene teh izdelkov za nas še vedno sorazmerno ugodne, kljub ogromnim maržam uvoznikov in trgovcev preprosto zato, ker te izdelke delajo v teh državah praktično skoraj zastonj, velikokrat pa so delavna sila kar otroci, ki tako preživljajo svoje družine z nekaj dolarji na mesec.

Črni humor najslabše vrste je, da dejansko pravi zaslužkarji zaradi tega niso tisti, ki te izdelke proizvajajo, ampak tisti, ki jih pripeljejo, lepo zapakirajo in postavijo na trgovske police in ki imajo zaradi tega ogromne dobičke.

Cilj pravične svetovne trgovine v globalnem svetu pa bi moral biti, da je minimalna vrednost dela zagotovljena tako, da omogoča dostojno preživetje in da je končnemu kupcu znana tako proizvodna cena izdelka, kot tudi končna cena na trgovski polici.

V bistvu je ideja ta, da bi bila na vsakem izdelku označena proizvodna cena, trgovec pa potem nalepi še končno ceno iz katere je razvidna marža vseh posrednikov v verigi od proizvajalca do končnega kupca, vključno z davki in dajatvami državi.

Tako bi lahko vsak kupec ocenil, ali je izdelek narejen in postavljen na polico v skladu z takšno filozofijo in bi ozaveščeni kupci preprosto ignorirali izdelke, ki so plod umazanega izkoriščanja poceni delovne sile in pohlepa.

Na tak način pa bi lahko tudi omejili otroško delo, ker bi starši v teh tovarnah dobili dostojno plačilo za normalno življenje svoje družine in delo otrok v teh delih sveta ne bi bilo več potrebno, oziroma bi otroštvo preživljali ob igri in izobraževanju, tako kot ostali otroci drugje po svetu.

Seveda obstajajo razne pobude, ki strmijo k temu cilju, odpirajo pa se tudi trgovine, ki ponujajo izdelke v skladu z zgoraj navedenimi principi pravične trgovine, ki poizkušajo zagotoviti dostojno plačilo proizvajalcem ter minimizirati število posrednikov do končnega kupca.

To, da se takšno nepravično tvorjenje končne cene, ki jo plača kupec, dogaja samo pri izkoriščanju držav tako imenovanega tretjega sveta, je seveda naivno razmišljanje.

Poglejmo primer.

Če se zapeljemo z avtomobilom na vinorodno območje štajerske ali primorja, dobimo vrhunska vina, pridela na domačem vinogradu in brez pomoči vrhunske kemije, po ceni okrog 1 evro za liter.

Če to isto vino kupimo v trgovini, zapakirano v lepo 0,75 butelko z stilsko oblikovalsko nalepko ter vsemi davki in prispevki ministru za zdravje in končno kemično obdelavo, plačamo 3 evre ali več.

Podobne primere poznajo praktično vsi pridelovalci kmetijskih izdelkov, kjer se na proizvodno ceno prisesajo vsi možni posredniki, trgovine in seveda država, ki potrebuje napolnjen proračun za nakupe raznih kovinskih škatel za prevoz žive sile in podobne nepotrebne igračke.

Za konec prispevka pa še šala iz trgovine v Stari Ljubljani.

Po službi sem šel v trgovino Pri treh muhah.

K meni pride prodajalka in me vpraša, če mi lahko pomaga. Rekel sem ji, da bom vzel eno leseno žensko, da okrasim računalniško mizo, samo sem v dilemi, ali naj vzamem desno z boljšim oprsjem, ali levo z boljšo zadnico, poleg tega ima pa še spodnje hlačke.

      

Gospa me najprej resno pogleda, potem se mi nasmehne in reče:

“Gospod, vzamite kar obe! Potem boste imeli tako veliko oprsje, kot tudi dobro zadnjico, pa še spodnje hlačke dobite zraven.”

Njen odgovor me je globoko pretresel in prvič v življenju me je postalo sram.

“ZAKAJ ZA VRAGA SE TEGA NISEM DOMISLIL JAZ?”

Povezave:
3MUHE
Fair trade – društvo HUMANITAS

16 komentarjev to “Poštena trgovina”

  1. mijau Says:

    V bistvu je povsod po svetu enako – “sve su ostalo nianse”.

    Vedno je lahko še slabše. Tista mala Indijka, ki riše obraz na punčke, bi sicer morda pristala v prostituciji.

  2. dahvor Says:

    Se bojim, da, ko bo, en tak pravičen sistem zgrajen, cena izdelka, v konkurenčni borbi, ne bo igrala nobene vloge več in me je potem strah, da ta / te izdelke ne bo na Planetu nihče več mogel kupiti – sam gledat …
    Ko se rodiš, nimaš nič, drugi zate poskrbijo, potem enkrat, ko nehajo je potrebno nekje začet…iz nič …in treba pol bit poceni – jaz sem tri leta zastonj delal-za znanje, hrano, in posteljo na podstrešju ter nagrado, za škatlo cigaret na teden … in skozi sem mel upanje, kot indijska Deklica … seveda je pomembno kako z začetnim zasluženim ravnaš, kasneje v življenju … da se ne zgodi, da so vsi ti Otroci, za naše pojme-kulturo sužnji bolj srečni kott naše deklice, ki se ogledujejo ali bi za najlepšo tekmovale ali se za najbl pametno prjavle …
    Kriza je samo zato, ker jih povsod po Svetu, preveč brez dela živi – od govorjenja, od svetovanja kako naj kdo dela…če ni interesa /brezdelnežev, ne boš delal…pa ali si Str ali Otročji …
    V Tretjem Svetu – Tako imenovani Otroci imajo usta do ušes od veselja, da so en dolar zaslužili si lahko … in temu primerna upanja … želijo si tudi to kar naši že imajo in malo manj, da bi lahko Voljo Staršev spoštovali ne spoštovali.
    Sem nazadnje bil prisoten, ko so Starši prodali Sina za delo v pensionu-po naše, za začetek kot pomivalca posode … en teden ni nehal, od veselja pet…in kaj bo vse iz njega ratalo, razlagat…nam vsega naveličanim turistom…prvi dan je že od napitnin obogatel —se nam je na Srce usedu.
    Indijk ni v prostituciji…no po vaseh ti kašna, k ma dosti otrok za 50 rupij, tudi te potrebe, poleg masaže, uredi.
    Seveda je Pravično trgovanje odvistno od vsakega posameznega trgovca-udeležencev in njegovih šefov politikov.

  3. www Says:

    Tole bo slišat kruto, ampak s tem , ko ne kupite izdelka ,ki ga je izdelal kitajski otrok, ga mogoče ubijete.
    Posrednik bo našel drugega otroka in drug izdelek da ga proda, tisti prvi otrok pa bo ostal brez možnosti preživetje.
    D ne boste pozabili, še 100 let nazaj se je to dogajalo tukaj.
    Moralizirat za tipkovnico je lahko, vprašam pa kdaj si nazadnje dal klošarju en evro al pa mu ponudu sendvič. Mogoče je tud on zgubu službo pa ni mogu plačat stanovanja , pa je zdaj tu kjer je.

  4. pet-in-g-seks Says:

    res ti je dala dober odgovor!!!

  5. dronyx Says:

    Tu gre tudi za filozofski problem, ne samo za moraliziranje.

    Naše potrebe in navade določajo, kako se ljudje obnašamo. Mi s svojim lastnim obnašanjem in nenazadnje vsakodnevnim cinizmom odločamo o marsičem.

    Recimo če pogledaš hollywoodsko produkcijo koliko je akcijskih filmov, koliko je romantike, koliko je grozljivk … Če nobenega od nas ne bi zanimali akcijski filmi ali grozljivke in ne bi hodil v kinematografe to gledat, potem ni nihče tako nor, da bi investiral 300 mega USD v produkcijo akcijskega flma.

  6. dronyx Says:

    Povedano drugače, resničnost mi sami projeciramo s svojimi mislimi in od tu dr. Drnovška ideja razmišljaj pozitivno.

  7. dronyx Says:

    Ali kdo ve, kdo je bil v zgodovini NERO in po čem je znan? (ne gre za PEKAČA NERO BURNING cdROMe)

  8. Ooki Says:

    Ne vem od kod se pojavljajo teze o delu kitajskih otrok. Če je vsak drugi artikel Made in China, to še ne pomeni, da konkurenčnost kitajskega gospodarstva stoji na delu otrok! Prej je za iskati verjetnost otroškega dela pri tistih dveh kupljenih lesenih figuricah kot pri otroških igračah!

    Z naslovom, malo spremenjenim, se globoko strinjam:
    BOGATI SVET UŽIVA SKORAJ ZASTONJ, KER REVNI SVET DELA SKORAJ ZASTONJ!
    Kolikor vem, so tudi moji starši od malega pomagali pri kmečkih opravilih okoli hiše, hops, otroško delo!

    Marže in marketing so tisto, od česa živi pol naše družbe, “dodana vrednost”. Udariš svojo maržo in denar pada z neba, in se zmrduješ nad primitivci, ki nekaj celo izdelajo! Takoj bi se strinjal, naj lepo kar slovenska industrija izdela enako količino avtomobilov, kolikor jih je po naših cestah, računalnikov, tekstila…pa naj še pridelamo ustrezno količino hrane, če so naši dedje celo z družinami po 10 otrok to zmogli. Ha, bila bi težava, ker bi nam zmanjkalo časa za zmrdovanje nad produktivnostjo drugih. Pa saj nataliteta je tudi neke vrste izkaz produktivnosti naroda, ne?

  9. Štefan Says:

    Veš kaj, težko primerjaš vzhodni svet z zahodnim, oni so še nerazviti. Saj imamo pa tudi kakšnega kar brihtnega aziata, ravno včeraj je bil en na televiziji

  10. mko Says:

    Se vedno pa spada Kitajska, procentualno, med drzave z najvisjo stopnjo nezaposlenosti na planetu…
    (ce je recimo 10 %, potem pride na miljardo dvesto miljonov ljudi…
    120 miljonov ljudi, ki nimajo kaj za delat pod tem soncem…
    to je nekje 60 slovenij).
    Tako da je razumljivo od kod moznost za tako izkoriscanje. konkurenca je huda, ljudje nimajo kaj jesti (velika vecina). Razlika je le za tistih do 20 % njih, ki pa imajo na racunih vec kot dolocene drzave tega sveta. Seveda pa denar prinasa denar (ter ga tudi v velikih kolicinah odnasa), to pa je v interesu nasi zahodnjaski politiki, ki denar tako vztrajno zagovarja, da pozabi na vse manire, meje dobrega okusa, pa tudi meje cloveskega zivljenja samega.
    Neka tvorba kot je korporacija ima lahko enake (vecje) pravice kot posameznik, ki je (na njegovo nesreco) tudi zivo bitje. ali pa bitjece. Seveda smo mi, kot koncni kupci okrivljeni za to, saj je odgovor vedno isti.
    To se kupuje.
    In se res.
    Tako je bilo, tako je, in se mi zdi, da bo tako tudi se naprej.
    Kar se pa Nerota (neroja, nera) tice, pa se mi zdi da je bil to en stric iz alana forda, a ne?

  11. mko Says:

    PS
    kitajska ni niti pod razno nerazvita, kot bi si kdo mislil. šanghai hongkong peking in se in se.. to so mesta pred katerimi se se new york lahko skrije. kar se pa tice tehnologije, so med najrazvitejsimi trenutno, najvecji izvozniki, najvecji uvozniki in tako naprej, ne ne, sploh niso za hece. ce primerjam ljubljano s pekingom, mi je kar smesno, ce nekdo rece da so nerazviti

  12. Štefan Says:

    No ja saj jaz sem bolj mislil tiste male…

  13. pameten Says:

    ja bogi kitajci..pa še evrov nimajo.

  14. Lilie Says:

    To zgodbo o tem , da je tisti, ki dela se je spomnil FAIR trade fejst zasluži sem že slišala. Za ustanovitelja je bila to menda predvsem dobra posovna ideja. Vseeno pa je bilo v članku omenjeno, da dobijo več kot bi sicer. Jaz posegam po teh izdelkih. Kupujem njihov Bio čokoladni namaz, ki je dvakrat ali trikrat dražji od nutele. V moji trgovini so letos prodajali med svetovnim prvenstvom tudi žoge iz te izdelave. Sama gledam na to, da se bo mogoče pa le kaj spremenilo, ker ideja je dobra, čeprav.. .
    Nekaj let sem živela v mestu, kjer živi zelo veliko diplomatov. Moji sosedi so bili Afričani. Imeli so pri sebi dekllico , revno sorodnico, ki jim je bila na voljo 24 ur na dan, za sedem evrov na mesec. Ko so prišli sem se jaz, ki sem ždela doma z njo spoprijateljila. Na začetku sva se sporazumevali z rokami zdaj pa se že da kar dobro pogovarjat z njo. Zastonj jo je poučevala stara gospa iz sosednje cerkve. Bila je tako uboga, nesrečna. K sebi so jo spravili s pretvezo, da bo šla v šolo. Ker pa ni znala jezika seveda ni mogla v šolo. Lahko samo ugibate za katero organizacijo je delal njen gazda. Sem še v stiku z njo in zgodba je tako žalostna…od vsega hudega je zbolela…

  15. Štefan Says:

    No to pa ni nič hudega, evrov nimajo. Imajo vsaj to srečo da če ni denarja tudi valute ne menjajo kar kadar se komu zazdi.

  16. mko Says:

    seveda, razumem, tiste manjse. in imas prav, povsod vlada revscina a zato je v mestih toliko vec denarja. Kjer je denar , je res denar… sredi smetisca zraste 70 nadstropni superluksuzni hotel s 5 * in limuzinami… denarja je ogromno, a to velja le za do 20 % ljudi, samo kitajska je velika ko evropa ali pa amerika (le da ima miljardo ljudi vec) kaj sele ostale. nekako se center sveta razvija istocasno na 3h koncih planeta.azija definitivo razvija svoj nacin razvoja (in gledanja na svet nasploh).

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: