Kontemplacija

V moji glavi je zid. Samo zid. Neprebojni zid sezidan iz opek sarkazma in ironije. In za njim nič. Soba brez oken in luči. Samo mirujoča tema, ki se spušča iz stropa kakor zlovešča prikazen. Nobenega tkiva, krvi, kosti, plazme. Samo zid in za zidom nič. Poizkušam razmišljati, a ne gre. Gre samo do zidu. Če zid razbijem, me ubije lastna ironija, pokoplje sarkazem, ki zgrmi name z glasnim treskom in me zasuje pod seboj.

V tem tisočletju nisem pohvalil še nikogar.

O vrhunskih športnikih nimam mnenja. O Jolandi Čeplak nimam prav nobenega mnenja. Zanima me ravno toliko, kot japonski umetni kuža, ki igra na zadnjih nogah briškolo. Zaradi mene lahko mali robotek recitira tudi Rilkeja. Zanima me ravno toliko, kot Avstralski staroselec, ki subtilno opit v krčmi poleg zaprtega rudnika opalov buli v debelo natakarico, ki se nerodno pozibava med odsluženimi televizorji. Me ne zanima.

Ne zanimajo me opali, ne roboti in ne vrhunski športniki.

Poleti nekdo odmrzne stotnije delavcev, ki se zapodijo na ceste in rijejo, prekopavajo, vibrirajo, zalivajo z asfaltom. Občutek imam, da to počno samo zato, ker je sezona. Nekdo jih je poslal na ceste zato, ker je tak običaj, ljudska šega. Že stoletja stotnije delavcev poleti, ko je sezona, razkopavajo ceste. Rijejo, prekopavajo in vibrirajo. Ko končajo, bo cesta zopet samo cesta. Nič drugačna od drugih prašnih cest.

Moja jutra niso čista. Moja jutra so umazana kot bi nekdo z mokro cunjo razmazal sonce po obzorju. Kot bi vsa umazanija, ki so jo ljudje prejšnji dan odvrgli skozi okna, počasi kot jutranja rosa kapljala na zemljo. Odsluženi pralni stroji, uporabljeni kondomi, kuhinjske pomije in zavrženi otroci. Vsa ta umazanija polzi pred mojim oknom. Moja jutra smrdijo po prepotenih, slabo prekuhanih cunjah, zažganih tuljavah in starem pohištvu, ki se spreminja v prah. Niti vonj po prašku pomešanem z slino raztopljeno v kisu ne more ubiti tega neznosnega smradu prejšnjega dne.

V blogoroli nimam nikogar. Centrifuzija je nekje zapisala, da sem vosu. To boli kot ribja koščica na koncu biča, ki se zažre v živo meso. Če ne morem imeti vseh, potem nočem nobenega. Nikogar. Nekaj časa sem imel samo sebe, pa se mi je zdelo preveč samovšečno. Kdo bo bral človeka, ki je slepa ulica brez izhoda? V blogoroli imam samo še čas. Čas, ki ga nekdo riše na roko. Sekunde so kot neskončna kolona apatičnih vojačkov, ki korakajo proti prepadu. Sekunde so izgubile občutek za čas že dolgo tega. Zato so brezčasne. Dokler bo še zadnji foton letel proti svojemu bridkemu koncu na robu prostora, toliko časa bodo vojački strumno korakali. Tik tak, tik tak…

V moji glavi je koruza. Pokovka, ki se crve in praži na vročem olju. Občasno se kakšno zrnje napne od bolečine in se razpoči v kroglico iz stiropora, ki se doneče odbija od zidu sarkazma in ironije.

Glavobol.

dr. Onyx študentom zadnjega letnika primerjalne književnosti

P.S.
Naslednjo KONTEMPLACIJO bom posvetil DISKURZU, samo da ugotovim, kaj beseda pomeni.

2 komentarja to “Kontemplacija”

  1. enxen Says:

    Tvoj diskurz s smislom bivanja je recimo lahko že tale všečen zapis zgoraj.

    Ampak odkod olje za cvrenje in praženje pokovke? In kam so izginile iz tvoje glave ideje o predsedovanju in prvi dami Centrifuziji? Nekam nevarno si se začel nagibati k apatiji in literatom – za predsedniškega kandidata, če lahko omenim. Ne kloni pred volitvami! Začni pisati po njih, ko zmagaš? 😉

    Te pozdravlja,
    Tvoj zvesti volilec 🙂

  2. dronyx Says:

    Centrifuzija ima svojo desno roko že globoko v žepu nekega drugega moškega. Pričujoče moje temeljno literarno delo je tudi izraz globoke bolečine ob tem spoznanju.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s