Zaupam mleku

Navdih za tole temo o mleku sem dobil ob pogledu na reklamne plakate, kjer Ministrstvo za kmetijstvo s simpatično otroško risbico, na kateri so kravice na pašniku, reklamira pitje mleka, če sem prav razumel oglasno sporočilo. Me pa vprašanje v zvezi s tem muči že dolgo časa in glede na aktualno problematiko višanja cen osnovnih prehrambenih artiklov bo morda kdo vedel odgovor.

Včasih smo hodili po mleku k lokalnem kmetu. Nikdar se sicer nisem preveč spraševal, zakaj to počnemo. Nekako je bilo to početje samoumevno, le da smo se zvečer, ko je bilo potrebno vzeti pot pod noge do kmeta, skregali, kdo je na vrsti za večerno rekreacijo. In celo ena od hujših možnih kazni je bila, da si dobil za kazen nalogo, da cel teden sam hodiš po mleko. To je bilo še huje kot “tihi teden”, kjer se, kot je že iz imena kazni razvidno, cel teden nismo pogovarjali. In v tistih časih ni bilo playstationov in računalnikov, zato smo otroci večino časa letali naokrog po vasi in je taka kazen povsem ubila moj otroški bioritem. Pa še ostali otroci v bratovščini so se norčevali iz tega, ko sem sredi igre košarke na sosedovem dvorišču moral na hitro najti zamenjavo in oditi, brž ko se je začel delati mrak.

Po prokleto mleko, da ga vrag vzame.

Zadeva je izgledala tako, da smo imeli dve litrski emajlirani kanglici. Ena je vedno ostala zvečer pri kmetu, da je potem natočil mleko naslednji dan in ga pustil v veži na mizici. Enkrat na mesec, ko je prišel dan za plačilo, pa je bilo potrebno poiskati gospodinjo. Denar (takrat še dinarčki) seveda na roko, brez kakšnega računa. Če za račun ne štejem list papirja, na katerem je na roko množila neke številke. Včasih sem lahko šel za nagrado še v hlev in pogledal, kako poteka molža z aparatom, čeprav me kravice niso nikdar preveč zanimale. V bistvu se mi je takrat zdelo vse skupaj nepošteno do krav, ker jim kradejo mleko, poleg tega tudi nisem čisto razumel, kako ima lahko krava mleko tudi ko nima dojenčkov oziroma teličkov. No, to mi ni jasno, če povem čisto po pravici, tudi še danes.

Spomnim se, da sem enkrat prav grdo padel s kolesom. Vračal sem se domov in balansiral ravnotežje na kolesu. Kanglica je bila takrat za mojo velikost kar težka in sem jo držal v desnici, tako da sem kolo vozil samo z eno roko. Levico. Problem je bil, da kolo ni imelo zadnje zavore na pedalu, ampak sta bili obe zavori na balanci spredaj. In ker je bila vožnja del poti nazaj navzdol po bregu sem z eno roko moral potem še zavirati, z drugo, s kanglico v roki, pa kot akrobat na vrvi loviti ravnotežje. Na pesku je kolo spodneslo in sem treščil po tleh kolikor sem bil dolg in širok. Mleko pa se jasno razlilo po cesti. Ker me je bilo strah priti domov brez mleka in če po pravici povem, si tega nisem mogel niti zamisliti, sem se ves krvav po kolenih in dlaneh vrnil k kmetu in ves objokan (to ne pomeni, da sem reva, samo kot otroku je pogled na kri pomenil takoj slap solza) razložil, da sem padel s kolesom in če mi lahko natočijo še en liter mleka.

Mimogrede naj še omenim, da se še kot včeraj spomnim dne, ko je umrl naš takratni tovariš Tito. Nekje ob šestih zvečer sem šel kot običajno po mleko in ko pridem nazaj domov, najdem same blede obraze. Ne bi prisegel, da je kdo jokal, morda pa tudi. Mama me pričaka že na vratih in reče samo “Onyx, Tito je umrl”. Tomaž Terček je na enem redkih kanalov, ki so jih lovile takratne televizije, v dramatičnem tonu in v svojem značilnem slogu sporočil, da Tita ni več. Takrat sem pobledel še sam in obstal na vratih. Nenazadnje sem bil pionirček in to je pomenilo, da je odšla z njim k vragu še kurirčkova torbica, modra pionirska čepica, rdeča rutka ter nepozabna praznovanja dneva mladosti na stadionu JNA v Beogradu, kjer so mladi Titu vsako leto izročili štafeto mladosti in po vzoru Kitajcev na tribunah s svojimi telesi risali monumentalne človeške mozaike.

Samo to ni bistveno.

Kakor sem uspel nekako razbrati, smo po mleko hodili k kmetu zato, ker naj bi bilo to mleko bolj zdravo. To mleko je bilo zanesljivo od krave, medtem ko za tisto v trgovini nikdar ne veš, kakšno kemijo vse ti zmešajo vanj, pa še vprašanje, če ni vse skupaj narejeno povsem umetno. Sintetično v velikih centrifugah po kapitalističnih receptih.

Tako praktično dolgo časa nisem niti vedel kakšnega okusa je mleko v trgovini. Mleko od kmeta je bilo potrebno vsak večer zavreti, ker je bilo kot se učeno reče toplotno še neobdelano, če zanemarim tople vimene od krave. Pri tem je bilo potrebno skrbno paziti, da mleko ni skipelo, ker na tistem plinskem štedilniku se je najprej dolgo grelo do vrelišča, potem pa v nekaj sekundah zavrelo in skipelo. Delo za pozorno oko in hitre reflekse skratka. In smetana je bila, če je mleko skipelo, izgubljena, pa še štedilnik ves prismojen in šobe za plin zamašene.

Okus mleka je bil različen, očitno odvisen tudi od hrane (morda se temu reče silaža), ki jo je dobila krava. Okus se je stopnjeval od nekako normalnega, prek zanič, vse tja do ogabnega. Včasih je imel namreč zelo neprijeten okus po senu, ki je šlo takrat očitno neposredno iz prebavnega trakta krave direktno v mlečne žleze. Vpliv lune, letnih časov, kdo bi vedel.

Po mleko smo hodili zelo dolgo časa, dokler nismo nekega dne doma ugotovili, da se tega ne ljubi nikomur več in da se to preprosto ne izplača. Saj to smo vedeli že dolgo, samo mislim da smo si pred tem zatiskali oči. In pišem v množini zato, ker se mi zdi za komunizem kolektivna odgovornost bistvena, čeprav se je natančno vedelo kdo je doma tečnaril, da hodimo po mleko k kmetu.

Sedaj pa pride na vrsto mlečni paradoks.

V tistih časih, ko smo mi hodili po mleko k kmetu, je bilo to mleko vedno občutno dražje od litra mleka v trgovini. Zaradi zgoraj navedene teorije, da je mleko v trgovini umetno sintetizirano, ni bilo to takrat nikomur čudno. Mleko smo plačevali na roko, torej je ves denar dobil neposredno kmet.

Ampak danes je že večini jasno, da je tudi mleko v trgovini samo obdelano mleko, ki nam ga dajo kravice. In pot mleka od kmeta do police v trgovini je znana in dobro dokumentirana. Mleko od kmetov se zbira v zbirnih cisternah (ne vem če še obstajajo zadruge?), potem se to odpelje v mlekarno, kjer se v velikih kotlih termično obdela, doda morda kakšne dodatne konzervanse, da se ne skisa že naslednji dan, odvzame ustrezno maščobo, pakira v lično tetrapak embalažo in dostavi na police trgovin.

Če sledimo oblikovanje cene mleka na polici v trgovini in začnemo pri prvem v verigi, torej tistem ki zagotavlja, da mleko sploh lahko pijemo, vidimo, da kmet dobi za liter mleka denar, ki ustreza dogovorjeni odkupni ceni, ki mu jo plača mlekarna. Ta na to ceno pribije še svoje stroške ter dobiček, potem trgovina še svojo maržo in država davek na dodano vrednost. Glede na to, da se kmetje velikokrat pritožujejo, da dobijo premalo v tej verigi bi dejal, da če vzamemo ceno litra mleka na polici trgovine, dobi kmet od vsega skupaj morda samo (govorim na pamet) 40% te cene.

Na drugi strani pa, če bi se cena za potrošnike z kanglico oblikovala še vedno enako kot včasih, bi dobil za liter prodanega mleka recimo 120% cene litra na polici. Neobdavčenih. Po moji kmečki logiki, pa bi moralo biti mleko, če ga grem iskati direktno k kmetu in zaobidem davčni sistem, cenejše vsaj za 40% od cene v trgovini. Nenazadnje moram toplotno obdelavo, kar sicer počne drugače mlekarna, izvesti sam doma, pa tudi stroški pakiranja tako odpadejo. Res pa mi verjetno ostane več smetane, kot pa pri mleku kupljenem v trgovini.

Zanima pa me, če kdo ve, ali je res temu tako? Koliko stane mleko pri kmetu danes? Ali kakšen kmet za na roko prodano mleko že celo izstavlja račun?

8 komentarjev to “Zaupam mleku”

  1. Ušatka Says:

    Računa definitivno ne izstavljajo, to vem iz prve roke. Še vedno je isti sistem – na listek skracana cena x število dni. Pri nas doma so se namreč odločili, da zaradi štirinožnih ljubiteljev mleka, ki živijo pri nas, naročimo mleko pri sosedu. Ravno zato, ker je mleko v trgovini drago, pri kmetu pa ceneje. Točnega zneska koliko stane liter bele tekočine pri sosedu trenutno ne vem, mislim pa, da je tam nekje okrog pol evra.
    Mi smo hodili po mleko zjutraj. Itak, kreganja ni nikoli manjkalo. GLede na to, da sva bili samo dve kandidatki (to je namreč delo, ki pripade otrokom), veliko izbire ni bilo. En teden ena, en teden druga. Ko je bila šola, sva se po mleku ustavili po pouku, po poti domov. Imeli smo steklenice, 7, za vsak dan eno. Vsako nedeljo, ko smo šli popoldan k sestrični na obisk, smo se ustavili pri sosedu in oddali flaše.

  2. Hana Says:

    ko sem tole brala mi je najprej padla na misel ona afera s kloramfenikolom, od takrat naprej zavoljo notranjega miru o tem kaj vse je v mleku(ki ga kar dosti popijem) skušam razmišljati čim manj.

  3. dr. Onyx Says:

    Ušatka, že to je nekaj, da je vsaj ceneje. Računa jaz v bistvu niti ne potrebujem. To je bolj za šefe na davkariji, če se že gremo kapitalizem in resen davčni sistem. Večkrat pa poslušam kmete, kako se pritožujejo kako slabo da jim gre, samo potem ko seštejem ceno dveh ali treh traktorjev, vse ostale stroje, hleve in nepremičnine ugotovim, da naj raje pogledajo kakšnega delavca v fabriki, ki v celem življenju zasluži za nekaj v usta in streho nad glavo. Enkrat mi je nekdo celo dejal, da kaj se ljudje pritožujejo, da ni dela, ko pa je on ponudil delo, se pa nihče ni javil. Ko mi je zaupal urno postavko sem pa razumel in se mu nasmehnil.

  4. black Says:

    samo malo posmetim, da rečem: tole je pa fino branje in na horuk odrvim v kuhinjo na kozarec umetnega mleka, pa čoko kroglice not … na zdravje? kdo ve?!

  5. Ušatka Says:

    Po moje je tud med kmeti razlika. Eni so pravi veleposestniki, s traktorji vesoljskih oblik, pravo malo gospodarstvo imajo. Eno so pa kmetje, ki imajo kravco ali dve, njivco ali dve, pa trideset let star traktor. Ko potem oba zaprosita za subvencije za kmetijstvo, jo veleposestniku seveda odobrijo brez problemov, tistemu drugemu revežu pa komplicirajo za vsako koruzco posebej.
    Delavci v fabrki… za ene res ne razumem kako lahko preživijo. Ko ima cela familija z dvema otrokoma manj dohodka, kot je moja plača. Pa sploh nimam dobre plače.

  6. dr.A Says:

    Mleko od kmeta je zdravo in pika. Mleko v industriji ga toplotno obdelajo (pasterizirajo) proti bakterijam in mehansko obdelajo (homogenizirajo). Slednji postopek je tisti, ki povzroča, da mleko traja dlje kot običajno. Z mehansko obdelavo dosežejo to, da se mlečne maščobe razbije (prebije se jim neka beljakovinska ovojnica) in tako mleko postane bolj obstojno. Baje mlečna maščoba tako obdelana je za naš organizem nevarna in težje prebavljiva. Zato sedaj industrija nas posiljuje z mlekom, ki ima manj mlečnih maščob.
    Vsekakor je treba imeti v mislih, da so cene mleka sedaj lahko bistveno ugodnejše, ker presežki mleka s takšnimi postopki industrija lahko hrani mesece. V tem času, lahko manipuliajo z dobavo in preusmerijo morebitne nove presežke v ostale mlečne produkte (siri ipd). Tako z novimi postopki in dobro logistiko niti deci mleka ne gre v smeti in industrija lahko iztrži maksimum iz tega belega zlata.
    Mi pa ovce pijemo to kar industrija ponuja ter se ne zavedamo koliko slabega delamo sebi v prid ekonomskemu profitu peščice ljudi.

  7. Lisica Says:

    Zadnjič, ko se je začelo šušljati o podražitvah, se zjutraj, na poti v službo, mimoidem s kmetico, ki je na zadnjem sedežu avta vozila kanglice mleka. Zame je bila to čista romantika, opisana v prvih desetih odstavkih. Trg ponudbe in povpraševanja dela, juhu! Naslednjič jo ustavim in se zmenim za dobavo.
    Tole z računi morem pa mal preštudirat.

  8. Lisica Says:

    Obljuba dela dolg.

    Torej, uraden postopek pri prodaji gob po naši zakonodaji opredeljujeta Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07-UPB1) in Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del (Uradni list RS, št. 30/02).

    Zakon v 12. členu definira kaj je Osebno dopolnilno delo.
    (1) Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače.
    (2) Za osebno dopolnilno delo se šteje tudi, kadar posameznik osebno sam izdeluje izdelke domače in umetne obrti, za katere ima pridobljeno mnenje po določbi 15. člena obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94).
    (3) Dela iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko opravljajo pod pogojem, če letni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta, in če so določena v pravilniku o delih, ki jih je šteti za osebno dopolnilno delo ter o postopku priglasitve teh del.
    (4) Posameznik je dolžan osebno dopolnilno delo iz prvega in drugega odstavka tega člena pred pričetkom opravljanja priglasiti pristojni upravni enoti, ki ga vpiše v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo.

    Pravilnik pa v 5. členu določa, kaj je potrebno ob prodaji storiti:
    Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora izdati račun za vsak posamično opravljen promet blaga, proizvodov oziroma storitev iz priloge 1 tega pravilnika, najmanj v dveh izvodih, od katerih prejme enega kupec.
    Račun mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
    – zaporedno številko,
    – priimek in ime ter prebivališče in davčna številka izdajatelja,
    – kraj in datum izdaje,
    – specifikacijo opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga ali proizvodov in storitev z mersko enoto in ceno,
    – podpis izdajatelja računa.
    Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora kopije računov hraniti 10 let.

    Nisem zasledila, ampak predvidevam, da mora posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, recimo do 31/01/ vsako leto poročati DURSu o vseh izdanih računih po prilogi objavljeni v pravilniku.

    Kar se mene tiče, very nice. V praksi pa opažam, da zadeva še ni oživela.
    Toliko od mene, zdej pa na lov.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: