Zadrega

Verjetno je večini poznan občutek, ko se ti zgodi kakšna nepričakovana in neprijetna situacija, ko bi najraje vzel lopato, izkopal globoko luknjo in se vanjo na mestu zakopal do vratu in čez. Situacija, ki te spravi v zadrego, te preseneti in šokira in te ujame nepripravljenega. Situacija, ko si želiš, da bi se dalo čas za trenutek ustaviti in ga zavrteti nazaj, ko si želiš, da bi se dalo življenje montirati kot film in poljubno izrezovati posnetke.

Recimo tak primer, povzet po resničnih dogodkih, je primer nekega predavatelja, ki je imel predstavitev na prenosnem računalniku pred večjo skupino. Gospod ni vedel, da je na računalnik pomotoma naložil prek interneta tudi ohranjevalnik zaslona, oziroma se je računalnik okužil z enim izmed vohunskih programčkov. In sredi predavanja se je naenkrat zagnal ohranjevalnik zaslona z vsem nam ljubimi prizori golih deklet in spolnih aktov, ki pa so bila za tisto družbo in temo predavanja povsem izven konteksta. Verjetno je predavatelj v očeh marsikoga takrat izpadel kot spolni obsedenec, ki bo šel med odmorom verjetno na stranišče masturbirat.

Če sam malo pobrskam po spominu, bi na prvo mesto med zadregami postavil dogodek iz časa mojega pripravništva po končani fakulteti.

V prvih letih samostojne države sem se zaposlil kot pripravnik na tedanjem MORS, točneje na Upravi za zaščito in reševanje. In enkrat me sodelavka na hodniku zaustavi in vpraša, če bi šel v Budimpešto. Partnerstvo za mir v okviru NATA pripravlja posvet na temo informacijskih sistemov in baz podatkov na področju varstva pred naravnimi nesrečami in smo vabljeni tudi mi. Prav, se bom pa žrtvoval v korist domovine in grem na posvet. Nenazadnje, če že drugega ne, nisem bil prej nikdar v Budimpešti in bom vsaj videl prestolnico sosednje države, ki je svetovno znana po pornografski industriji, kar mi je takrat prvo padlo na pamet.

Iz Brnika poletim z nekim manjšim propelerskim letalom na Dunaj in od tam v Budimpešto. Takoj po pristanku pripravnika na letališču Ferihegy pa me čaka že prvo presenečenje. Zagledam dve limuzini, prvo policijsko vozilo, kot se ga uporablja za spremstva visokih gostov, drugo pa limuzina, ki je po spominu imela celo spredaj ob strani našo in madžarsko zastavo. In gospod z napisom Slovenija. Jap, that’s me. Iz njegovega pogleda sem razbral, da je bil izdatno šokiran, jaz pa niti ne, oziroma takrat še ne. Sprva sem namreč še naivno mislil, da je takšna običajna Madžarska gostoljubnost. Seževa si v roko in on potem odpre zadnja vrata limuzine. Prvič v življenju mi je nekdo odprl vrata avtomobila na tak način in usedel sem se kot kakšen šef države.

Vožnja do hotela je trajala kakih dvajset minut, pri čemer je prvo policijsko vozilo mislim celo vozilo z vklopljenimi utripajočimi lučmi, da smo se hitreje pomikali skozi mestno gužvo. Ko smo prispeli pred hotel nekje na obrobju mesta, me je gospod iz spremstva pospremil na recepcijo. Baje najelitnejši hotel v Budimpešti, pred katerim so postrojene visele zastave držav udeleženk posveta. Za pultom pa sama simpatična madžarska dekleta in vsa oblečena v narodne noše. Jaz pa v kavbojkah, mikici, nogavicah, ki jih kupiš v nakupovalnih centrih v kompletu po 5 kosov ter ponošenih supergah. Dajo mi prospekte, urnik posveta in ključ od sobe.

Ko sem pogledal prospekte mi je bilo takoj jasno, da so me dejansko pričakali z državniškimi častmi, kot pritičejo po protokolu najvišjim državnim funkcionarjem. Namreč, na posvet so bili očitno vabljeni poveljniki Civilne zaščite ali namestniki, iz Slovenije pa so dobili pripravnika zato, ker je nekdo površno prebral, ali pa napačno prevedel vabilo na posvet. Ampak je kar je in v Budimpešti je Slovenijo zastopal pripravnik. Po vsem tem sem se v hotelski sobi najprej vrgel iz višine kakega metra na posteljo, kar je moj nekako tradicionalni ritual v hotelskih sobah. Potem sem odšel do hladilnika (mini bara) in pogledal, kaj žganega mi nudijo in za kakšen denar. Žal vse odločno predrago. In potem z žalostjo ugotovim še, da je na TVju v sobi edini pornografski kanal plačljiv in to v mestu, v katerem so posneli večino tovrstnih filmov zadnjega desetletja. Kaj naj sedaj počnem celo popoldne v elitnem hotelu, ob tako dragi pijači v mini baru in plačljivem porno kanalu? Zunaj pa divjina prvih let postkomunizma. Umazanija in avtomobili na lesenih podstavkih z odmontiranimi gumami.

Posvet je potekal dva dni v kongresnem centru nekje v bližini Nep stadiona in so nas tja vozili iz hotela zjutraj z avtobusi. Drugi najmlajši na avtobusu je bil vsaj še enkrat starejši od mene, vsi ostali pa samo bistevno več. In kako sem se počutil takrat, ne bom razlagal. Bedno in idiotsko bi bil kratek povzetek. Na posvetu so večinoma predavali predstavniki raznih ameriških firm, ki so po moje predvsem prodajali in delali reklamo za razne informacijske rešitve. Zlasti pa se je ogromno fotografiralo. Toliko fotografij ne posnamejo niti na lepotnih tekmovanjih tipa “Miss Universe”. Klik. Naslednji. Klik. Kot bi nekdo hotel ustvariti fotografsko zbirko vseh udeležencev, ki pa so bili vse prej kot kakšne privlačne misice.

Zadnji dan pa mi pripravijo novo presenečenje. Zvečer nas bo pred hotelom čakal avtobus, ki bo druščino odpeljal na sprejem k Madžarskem notranjem ministru Orbanu (kasneje je mislim celo postal premier). Vraga, pa še sprejem pri ministru. Ker s seboj nisem imel primerne obleke, sem moral potem na hitro v najbližjo trgovino po hlače, srajco in kravato. Najcenejše, kar se da dobiti, ker sem bil pripravnik z takratnimi 45.000,00 SIT plače in bi mi resna obleka v kompletu požrla praktično cel mesečni zaslužek, ki je bil tako ali tako navadna mizerija. Pri kravati pa sem še posebej pazil, da je imela elastiko, ker kravate brez pomoči ne znam niti zavezati.

Stara družba se zopet posede v avtobus in nas zvečer peljejo na sprejem. Vodič spredaj je po mikrofonu nekaj razlagal, kje se vozimo, samo ker je bila je že noč, se ni videlo prav dosti. Sem si pa zapomnil, da nas je posebej opozoril na nek lokal med potjo, kjer se da ugodno dobiti prijateljice noči za družbo in so odprti celo noč. Samo kaj naj z njimi, ko pa sem skoraj ves denar že potrošil za obleko? Poleg tega si Slovenski pripravnik v Budimpešti in na državniškem obisku težko privošči prostitutke, ker če bi se pokazal še kakšen nepredvideni izdatek, bi se lahko še sam začel prostituirati.

In sprejem? Bil je. Samo ni to zame.

10 komentarjev to “Zadrega”

  1. chef Says:

    Hoho, ta je pa ena od boljših!

  2. beatnik Says:

    Heh, ampak to pa res ni za v zemljo vdret, saj ni bla tvoja krivda. Zanimiva izkušnja kvečjemu…jst ne bi mel nič proti plačanemu izletku, kjer bi me pitali kot grofa 🙂

  3. kamper Says:

    Super,odlična življenjska izkušnja,po taki greš lahko kamorkoli v svet in te ne bo nič več presenetilo 🙂

  4. Dajana Says:

    hahahaha genialno genialno! In nadaljevanje???

  5. Martin Says:

    Ampak jaz bi te jutri res volil. Ni kršitev molka, ker nisi kandidat (ja, butci, se žal ne boste mogli obesiti na tole).

  6. chef Says:

    @Martin: a to pomeni, da ne težijo samo na mojem blogu s takoimenovanimi kršitvami predvolilnega molka?

  7. Martin Says:

    Ne, povsod so sterilni. Vse o tem sem povedal pri Simoni Rebolj. Mene ne moti, če kdo navija za naše, moti me, če pljuva po drugih brez razloga. Žar borbe v razpravi me pa prav nič ne moti. Bolj se mi zdi, da imamo zadnje čase same vole, pa nobenega z lastnimi jajci. Potem pa, za vraga, naj bodo vsaj ženske.

  8. Darja Says:

    Auaaa… Takele zadeve so dejansko za ljudi z veliko željo po eksibicionizmu… Jaz se že na naših čisto navadnih sprejemih/ večerjeh/zakuskah… najraje skrijem v kak kot in počakam, da mine…

  9. dronyx Says:

    Škoda da ne najdem gasilske slike srečanja, kjer sem se zanalašč postavil v prvo vrsto med ostale gospode. Je pa ta primer poučen, sploh ker bomo čez nekaj mesecev predsedovali EU. Ne bi bilo za ugled države ravno dobro, če bi se ministerskih srečanj pomotoma udeleževali nepomembni uradniki. In glede na količino papirja, ki ga mimogrede producira v vseh mogočih jezikih EU, upam da imajo dobre prevajalce.

  10. markopigac Says:

    Dronjo – hehe, pa sem ze mislil, da si na kurbe pozabil.. 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s