Naš priljubljeni brezplačnik Žurnal24 si je privoščil za kapitalizem redko viden luksuz. Vsaj kar se tiče dnevnih časopisov. Delavce so poslal lepo na morje počivat (sirote, ki urejajo spletni portal, niso imele te sreče), kovinske kioske so po Ljubljani prekrili z akvariji, v katerih plavajo ribice in žurnalovci lepo prosijo, če jih lahko nahranimo, medtem ko jih ne bo, sami pa so za obdobje do 24. avgusta (čez poletje) preprosto prenehali izhajati.
Ampak boj v medijskem prostoru je danes hud za vsakega bralca in kaj hitro se lahko zgodi, da se bodo v tem akvariju za časa dopusta žurnalovcev zaredile konkurenčne piranje in pohrustale tele lačne in od dela ter vsega hudega utrujene medijske ribice.
Če te danes nekaj časa na trgu ni, te ljudje pozabijo in si najdejo drugo zanimanje. To je isto kot pri blogih. En mesec ne napišeš nič in potem eno leto potrebuješ, da si pridobiš nazaj stare bralce, ki so medtem odšli drugam.
Pa komu jaz to zastonj razlagam?
Značke: žurnal24
25 07 2009 na 9:38
Ni bilo tako tudi prejšnje leto? Po mojem se ni za bati, da Žurnal septembra ne bi bil spet razgrabljen, pri pouku ti križanka in sudoku namreč prideta še kako prav! Najbolj pogost “pozdrav” ob prihodu v razred: “Ej, a ma kdo Žurnal?” Časopis moje mladosti. 😀
25 07 2009 na 12:02
@Eva, res? Jaz sem mislil, da je bilo to letos prvič ker, (he, he, tale vejica je za nalašč tu) so bile sodelavke tako šokirane, ko niso na avtobusni postaji dobile brezplačnega sudokuja, ki ga rešujejo med malico (vse so blazno vitke in ne jedo čevapčičev).
Žurnal se je lepo prijel, čeprav bi kdo mislil, da zato, ker je brezplačen, ga ne bo nihče niti povohal od blizu. Očitno pa ta poslovni model deluje, zato me čudi, da konkurenca še kar spi. Sedaj, ko so šli na dopust, bi bilo za njih idealen čas, da postavijo zraven žurnalovih še svoje kioske in distribuirajo konkurenčen sudoku z nekaj spremnega besedila in reklamami. Saj če pogledam žurnal se mi zdi, da bi ga lahko med ovulacijo več kot polovico sam napisal (v bolj plodnem obdobju). Moraš pa spremeniti delovni ritem. Začneš recimo ob šestih zvečer in ga pišeš do štirih ponoči, potem pa stisneš print, da gre v tiskarno. Zjutraj ob šestih, ko si sonček še mane zaspane oči, ga prvi potniki na avtobusnih postajah že lahko primejo v roko, hkrati si pa aktualen, ker imaš uredništvo odprto praktično do izdaje časopisa in tako poloviš tudi novice, ki se zgodijo čez noč (smrt Michaela Jacksona, prihod odrešenika…). 🙂
25 07 2009 na 16:49
Michael Jackson je umrl??
25 07 2009 na 19:34
@Haro, seveda ne! Samo na drug svet je odšel.
27 07 2009 na 16:01
Star papir bo vedno “v modi”