Dejana Kaloha poznam še iz časov izpred nekaj let, ko sva bila brata soblogerja na Siolovem Blogosu.
Takrat sem se jaz še aktivno ukvarjal s politiko in bil med drugim tudi prvi slovenski virtualni predsedniški kandidat, medtem ko je on meni deloval kot povsem običajni bloger, ki si šele poskuša zagotoviti svoj prostor pod blogerskim soncem. Kasneje se je potem on na glavo vrgel v politiko in razkrival ponarejene dokumente v Lipi, medtem ko sem se jaz od politike vse bolj oddaljeval.
Zaradi tega mi srce ne da, da bi njegov knjižni prvenec povsem raztrgal, zato sem ga raje za namen te recenzije zažgal.
Povzemam na kratko ugotovitve.
Knjiga gori s prijetnim, rdečkasto rumenim plamenom. Dim, ki nastaja pri gorenju, ni pretirano moteč in je prijetnega vonja, ki ne draži nosnic. Obrazi na plastificiranih platnicah se le počasi in kot je videti v velikih mukah vdajo plamenom, vendar lepo zgorijo do konca. Po gorenju ostanejo saje, ki so svetlo sive barve, kar nakazuje, da knjiga ni tiskana na cenenem recikliranem papirju, ampak gre za pravo celulozo iz sveže posekanih dreves. Skratka, vtis o knjigi je na prvi otip zelo pozitiven in za tak drobiž (15 €) danes ne dobiš niti rabljene zbirke stripov Alana Forda v antikvariatu.
Način, kako je Dejan Kaloh napisal svoj knjižni prvenec, me malo spominja na film Conspiracy Theory iz leta 1997, v katerem Mel Gibson zbira izrezke iz časopisov in na podlagi tega razvije v svoji glavi teorijo zarote (v knjižnem prvencu se temu reče veliki pok). V filmu se izkaže, da so njegovi strahovi še kako upravičeni in njegovo življenje je zares v nevarnosti. Mislim pa da Mel Gibson s pomočjo Julie Roberts na koncu obračuna z zlikovci, kar je vsekakor pozitivno sporočilo filma in upam, da se tudi Kalohov prvenec tako konča.
Sem pa gledal včerajšnja trenja z Urošem Slakom na nacionalki (imajo sicer neko drugo ime kot na POPu), kjer je bila spet tema Partia oziroma Patria in kjer je v manjši stranski vlogi nastopil tudi Dejan Kaloh s svojim prvencem. Pohvalil se je, da je prvi dan prodal kar sto izvodov svoje knjige, kar je dejansko impresivna številka za naše razmere na trgu leposlovja. Če bo šla prodaja knjige z enakim tempom naprej, bo postal avtor knjige eden večjih zaslužkarjev v aferi Patria, ob boku ostalih “lobistov”.
Sem pa med drugim opazil, da je Dejan v studiu zašvical tako, da je od njega kar teklo, medtem ko na generalni državni tožilki Barbari Brezigar, ki je sedela na stolu zraven njega, nisem zasledil niti ene same potne srage. Na podlagi tega sklepam, da vročina v studiu ni mogla biti edini razlog za Dejanovo potenje.
Jaz sem nazadnje tako zašvical kot otrok v spovednici, ko sem se župniku zlagal, da sem od zadnje spovedi samo malo zlasal sestro (čeprav je nisem), sem mu pa zamolčal, da smo z vodo pošpricali sosedovo hišo, da smo streljali sosedove kure z zračno puško in da smo blokovcem napovedali vojno s fračami, ki je potem trajala naslednjih nekaj dolgih mesecev.
Sponzor prispevka: Udbomafija s.p.
03 09 2010 na 8:34
Dosedaj najbolj prešvicani je bil Pahor.
03 09 2010 na 10:06
Jaz sem za naše.
03 09 2010 na 12:34
Kot Vaša nesojena prva dama globoko sočustvujem z Vami. Očitno celo tako zelo, da sem se zjutraj med prebujanjem spomnila grozljive podobe včerajšnjega večera – spet je bil pred menoj g. Kaloha, poten, lepljiv in povsem nervozen. Morda me je ta slika spreletela prav takrat, ko ste Vi pisali tole odlično recenzijo. Ali pa celo kurili njegovo delo za 15€. V vsakem primeru me je prebrano prepričalo, da je bila moja kandidatura za Vašo prvo damo pravilna odločitev, četudi Vaša prva dama nisem nikoli postala.
S spoštovanjem,
Vaša vdana kandidatka za prvo damo.
03 09 2010 na 12:43
Spoštovana kandidatka Centrifuzija. Ne boste verjeli, ampak ko sem danes razmišlja o Dejanu Kalohu in se spomnil začetkov leta 2007, ko smo bili skupaj na Blogosu in sem bil jaz sredi ostre precedniške kampanije, sem se spomnil tudi vaše malenkosti in študiral, kaj neki danes počne Centrifuzija. Očitno ima neka tajna veza…
03 09 2010 na 13:53
Upam, da se bo za 29. november-dan republike kdo spomnil name in mi podaril tole knjižico …
03 09 2010 na 15:09
Vsa čast, da si imel voljo prebrati tako knjigo …
03 09 2010 na 15:29
@Morant: Se hecaš? Jaz nisem nič prebral, jaz sem jo samo zažgal in opisal, kako knjiga gori, če jo bo še kdo drug uporabil za te namene (spodkuriš lahko kamin, roštilj…).
Drugače gre baje za komiplacijo nekih časopisnih člankov, pri čemer ima avtor knjige fiksno idejo, da gre za veliko zaroto temnih sil, ki so imele od začetka namen namočiti Janeza Janšo. Avtor pa je očitno pozabil, da to afero niso preiskovali samo novinarji, ampak tudi pravi preiskovalci in kriminalisti na Finskem, v Sloveniji in verjetno še kje. To pa je precej ljudi, ki so morali zbrati tudi veliko dokaznega materiala, ki ni dostopen javnosti.
Dostopa do vsega njihovega gradiva zanesljivo tudi avtor knjige ni imel, saj je sam priznal, da so bili njegov glavni vir predvsem razni časopisni članki. To je pa zame bedarija, ker časopisne članke lahko tudi sam izrezujem iz časopisov. Meni naraste pritisk, ko ugotovim, da želi nekdo z mano na tak način manipulirati, pa me ne zanima, ali to pride z leve ali desne. Cilj take knjige pa ne more biti drugega, kot manipulacija.
03 09 2010 na 16:16
Kaj! Sežgat knjigo od soblogerja je pa izdaja, za k spovedi. Saj ni čudno, da moški bolj švicate, me dame ne delamo takih svinjarij, kvečjemu malo popeglamo, ko je škoda že narejena in vas moramo vlečt iz dre
03 09 2010 na 16:59
@Tajča, brat sobloger zanesljivo ne bo zameril moje recenzije, saj gre vendar za znanstveni poizkus iz področja termodinamike. Poleg tega sva oba bila politika (Dejan je to očitno še vedno), tako da dobro veva, kako politika funkcionira, ko so kamere in mikrofoni ugasnjeni in kaj pomeni ustvarjati javno mnenje. Po moje bolj ko so ljudje živčni, težje me prepričajo, da so povsem nedolžni in da so samo nedolžne žrtve zarote proti njim. K mojemu prepričanju takšna knjiga ne prispeva čisto nič novega oziroma ga ne more v ničemer spremeniti, tudi če bi jo zares prebral in to Dejan verjetno dobro ve. Pa tudi ciljna publika za takšno knjigo mora biti povsem drugje.
Ni pa to čisto klasična politična afera, kjer lahko poljubno vodiš za nos ljudi, ker zadeva je kot rečeno tudi predmet široke in mednarodne kriminalistične preiskave ter bo dobila verjetno sodni epilog. V takem primeru pa po moje nima smisla mešati drek že v tej fazi s knjigo, sploh ker avtor skoraj zanesljivo k primeru ne more prispevati ničesar novega, glede na to, da je tu čisti outsider.
03 09 2010 na 17:10
bolj kot so ljudje živčni:
1. slabši igralci so
2. slabše karte imajo v rokah
03 09 2010 na 23:32
Najprej je bil videti čisto normalen dečko.
06 09 2010 na 7:39
Moram reči, da mene pri tej knjigi moti tudi naslovnica, na kateri ni niti enega izmed tistih, ki naj bi jih zasačili z roko v marmeladi, ampak so na njej predvsem novinarji, tožilka in celo finski preiskovalec. Jaz sicer dobro vem, da je v politiki marsikaj mogoče, obstaja pa nekje meje, od koder naprej se počutim užaljenega, če me ima nekdo za takega tepca. In tole je zame, če uporabim izrazoslovje J.J. oziroma bivšega PM, “gnusna zloraba političnega propagandnega stroja”!
08 09 2010 na 11:19
Odlično. Zakurite še kakšno knjigo, tako se kaže intelektualno superiornost.
p.s. Centrifuzija – to je zato, ker niste dama in vsi to vemo.
08 09 2010 na 11:48
@Joža Gulikoža: Drugič daj kakšen predlog. Mogoče bi lahko recenzije izdajal v obliki nadaljevanja “Lepe knjige lepo gorijo”.