Pot v pogubo

Lansko leto sem na blogu objavil zapis Izumiranje slovenskega naroda. Ta zapis seveda še danes v celoti drži. Usoda tega maleg naroda je jasna že danes. Če se ničesar korenito ne spremeni in to zelo kmalu, bo ta narod manjšina v “lastni državi” že čez nekaj generacij, čez tisoč let ali še prej pa bo slovenščina kot jezik nekaj podobnega kot je danes aramejščina. Že danes pa imajo številni slovenski otroci tuj naglas, saj marsikomu od njihovih vrstnikov v vrtcih in šolah slovenščina ni materin jezik.

Poleg pogubnega demografskega trenda pa je pri slovenskem narodu občudovanja (izpeljanka besede “čuditi se“) vredno neverjetno sovraštvo, ki vlada med pripadniki istega naroda in to sovraštvo se pri nas zares šele dobro vidi ko se zamenja oblast. Vonj po peklenskem žveplu, ki je v zraku, se ti kar zažre v nosnice.

Tako kot so se med drugo svetovno vojno pobijali po gozdovih partizani in domobranci se sedaj nažigajo po socialnih omrežjih tako imenovani “levičarji” (komunajzerji) in “desničarji” (svečkarji). Če bi jim kdo dal v roke orožje seveda ne manjka prav veliko, da nadaljujejo to, kar je konec druge svetovne vojne tako brutalno prekinil – bratomorno vojno.

Samo problem, kot ga jaz vidim je pa v tem, da si tako malo številčni narod preprosto takega luksuza ne more in ne sme privoščiti, saj to da poti v pogubo še dodatni pospešek (kick start). Tako majhen narod lahko preživi samo tako, da drži skupaj in pri tem seveda ne mislim v obliki političnega enoumja.

Nisem poznavalec zgodovine in ne vem točno kdaj se je to sovraštvo v bistvu začelo, ker nekako dvomim, da so se pripadniki tega naroda od nekdaj tako zelo sovražili med sabo, saj bi se verjetno potem že davno pobili, ali pa bi nastala dva različna naroda. Preprosto to kar gledamo sedaj pri nas sploh ni več en sam narod pa kakorkoli obračam! Tako se narod ne more in ne sme obnašati.

Moje osebno mnenje je, da je ta strup prišel s komunistično revolucijo. Prvo, kar je komunizem storil, je ukinil oziroma morda bolje rečeno prepovedal Boga. S to potezo so se seveda meje možnega precej razširile, saj je potem možno početi praktično vse brez nekih Božjih moralnih norm in zapovedi, kar je verjamem za marsikoga zelo privlačna možnost. Ampak slovenski narod je bil po moje zgodovinsko gledano globoko veren in komunizem ni mogel kar čez noč tega zgodovinskega spomina izbrisati. In tako je kot kaže vsaj v grobem nastala delitev, ki obstaja še danes in celo več, tako globoko razdeljen verjetno ta narod ni bil niti za časa komunizma. Strup smo popili do dna in bi ga radi še in še in še in še. Lahko prosim še eno steklenico? Oh, kako paše (taste so good)!

Se bo čez 2000 let kdo jokal, če tega naroda ne bo več? Ne verjamem…

marko_crnkovic
vir: twitter Marko Crnkovič

roni_kordis
vir: twitter Roni Kordiš (Had)

Ta prvi model (Marko Crnkovič) mislim da celo polemizira sam s sabo (ko je še pisal kolumne za Delo se je enkrat nekaj norčeval iz mene), saj je portal oziroma spletna revija Fokuspokus kot je videti njegov produkt. Je pa kot kaže avtorjev na tem portalu sicer več.

Ta drugi model je pa menda neki levi influencer, ki v prostem času nabira čemaž in skače v ledeno mrzlo vodo za nekaj dodatnih klikov. Sva pa kot blogerja začela verjetno nekje v istem času, pred več kot desetletjem.

Bi pa moral tu spodaj dati še kakšen primer “političnega boja” na socialnih omrežjih iz nasprotnega tabora, samo se mi trenutno ne ljubi iskat po spletu. Diskurz pa ni dosti drugačen od teh dveh primerkov tu zgoraj. In debata na teh socialnih omrežjih ni nikdar o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je dobra ideja in kaj je slaba ideja. Vedno samo to, kar “oni” počnejo, je slabo, o “naših” pa samo vse dobro, pa čeprav so prvorazredne barabe in kriminalci, ki bi morali sedeti v zaporu.

Proti tej toksičnosti je teflon videti zdravilen.

Tudi otročičkom v vrtcu je jasno, da če Bog slučajno res obstaja, ga ne more kar ukiniti noben komunizem, tudi ne slovenska verzija tega bizarnega eksperimenta! Smo pa ljudje že velikokrat v zgodovini te civilizacije dokazali, da se je motiti človeško in to verjetno dobro vedo tudi (nezmotljivi?) slovenski “intelektualci”…

Slovenci v 30 letih samostojne države, svoje prve v zgodovini, te nismo uspeli narediti dovolj privlačne za Slovence, smo pa jo naredili dovolj privlačno za tujce. In ti tujci niso samo sužnji, kot nekoč in kot so današnji sodobni sužnji v nekaterih državah arabskega sveta kot sta Katar in Združeni arabski emirati, ampak sčasoma dobijo polne državljanske pravice in pravico volit kogar hočejo.

Ko se bodo naslednje generacije Slovencev pritoževale nad usodo, da nimajo več svojega prostora pod Soncem in so postali tujci v “lastni državi”, se bodo spomnili preteklosti (naše sedanjosti), ko je praktično ena generacija zajebala čisto vse, kar se je zajebati dalo. In to z idiotskim nasmeškom na obrazu.

Začelo se je pa s tem, ko so (komunisti, če smo zelo konkretni) najprej ukinili Boga, potem pa odkrili denar in kapital.

NAJHUJŠA BOŽJA KAZEN JE
IGNORANCA.

TAM,
KJER BOG ODIDE,
HUDIČ ZAPOLNI NASTALO PRAZNINO.

angel

Temu narodu se pomagati kot kaže sploh ne da, prav pa je, da propad ustrezno dokumentiramo in analiziramo, kaj gre (je šlo) narobe. Močno pa upam, da ostali narodi nimajo toliko domačih izdajalcev, kot jih ima Slovenski narod!

Preberi še:
Zb(i)rka misli
Razodetje (Apokalipsa)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s