Pozitivni učinki koronavirusa

Medtem ko svet v tisočih šteje dnevno število umrlih za novim koronavirusom, ko ponekod ljudje umirajo kar na ulicah in ko ponekod mrtve nalagajo z viličarji na tovornjake – hladilnike jaz razmišljam o pozitivnih učinkih novega koronavirusa.

Morda se bo komu to zdelo čudno, ali celo nemoralno, vendar ljudje smo od nekdaj znani tudi po tem, da pojave v naši okolici analiziramo in poskušamo iz tega potegniti neke zaključke ali po možnosti pozitivne nauke, ki jih lahko v prihodnje uporabimo sebi v prid.

Čeprav še vedno obstaja skupina ljudi, ki trdi, da globalno segrevanje ne obstaja, je kljub vsemu dejstvo, da so zime pri nas sedaj bistveno drugačne, kot so bile pred 40 leti. Torej nekaj se je očitno moralo spremeniti. Pa tudi če je morda lahko globalno segrevanje stvar (politične) debate, pa je naše prekomerno onesnaževanja okolja dejstvo. To so nedvoumno pokazali tudi satelitski posnetki, narejeni nad Kitajsko, severno Italijo in še kje, na katerih se jasno vidi bistveno zmanjšanje onesnaževanja zaradi zmanjšane gospodarske aktivnosti, ki je posledica globalne epidemije koronavirusa.

china_1

china_2
vir: NASA

Marsikje se je vrnilo življenje tudi nazaj v reke, ki so postale žrtev brezkompromisne industrializacije.

To štejem kot prvi pozitivni učinek.

Marsikdo je v teh časih, ko je večina trgovin zaprtih in je šlo tako imenovano “gospodarstvo” v prisilno hibernacijo opazil, da za osnovne življenjske potrebščine sploh ne potrebuje toliko, kot je morda mislil.

Nekateri so prvič po dolgem času morda spet preštihali vrtiček na vrtu, kjer je prej rasla trava in okrasno grmičevje ter bodo doma jeseni lahko pospravili nekaj za v lonec, kar so pridelali z lastnimi rokami. Pa tu ne gre zgolj za ekonomski učinek, ki je morda res zanemarljiv, gre za to, da se bo marsikdo ob tem počutil bolje in naredil nekaj zase. Se bo pa našel sigurno tudi kdo, ki bo ponovno aktiviral zaraščeno njivo, tam bo pa pridelek še obilnejši in bo lahko kaj tudi prodal.

To štejem kot drugi pozitivni učinek.

Nekateri so se bili prisiljeni zaradi epidemije začasno zaustaviti in so morda ob tem spoznali, da življenje ni nujno samo “kuća poso, kuća poso”. Nekateri, ki so za uresničitev življenjskega sna najeli visoke kredite bodo morda spoznali, da je življenje prek svojih možnosti tudi neke vrste igra na srečo oziroma hazard.

Kot življenjski izkušnji to štejem kot tretji pozitivni učinek.

Večini je nekako jasno, da je politični in ekonomski sistem, kot se ga gre Severna Koreja, čista distopija. Mnogo bolj čudno pa te pogledajo če rečeš, da je tudi naš kapitalizem in ekstremna potrošniška družba čista distopija. Jaz ne morem reči drugače sistemu, ki namerno dela zanič izdelke, da se čim hitreje pokvarijo in da je vedno znova potrebno kupovati nove. Resursi na tem planetu so omejeni, kam dosti dlje pa še nismo prišli in v omejenih količinah nastopa čisto vse, od virov energije, do surovin. Poleg tega s proizvodnjo očitno pride tudi intenzivno onesnaževanje okolja, da sodobnih sužnjev, ki morajo vse to proizvajati, niti ne omenjam. Da je s takim sistemom nekaj hudo narobe pa priča tudi dejstvo, da ni sposoben niti osnovne reprodukcije in mora sužnje uvažati od drugod!

Marsikdo reče, da si “za dušo” kupi avto, ki stane 40.000 €, “za dušo” si ljudje kupujejo nove “dizajnerske” kuhinje, ki stanejo 15.000 €, “za dušo” si kupujejo oblekice, ki stanejo več 100 €, proizvodni stroški so pa 15 € in “za dušo” si kupujejo vedno večje televizorje in telefone. Vendar ob tem se je potrebno vprašati ali res dušo krmimo s pravimi briketi? So ti briketi res tisto, kar lahko zapolni globoko praznino v nas? Pa namerno sem uporabil besedo krmiti, ki se sicer uporablja za hraniti prašiče in ostale živali. Drug ekstrem so pa tisti, ki poskušajo praznino v sebi zapolniti z ogromnimi količinami hrane. Tudi to ponavadi ne učinkuje in prinaša še številne druge negativne posledice kot so težave z lastno samopodobo in zdravjem. Ampak model ekstremne potrošniške družbe to od nas želi in pričakuje.

To, da sploh razmišljamo o tem ali je ta model kapitalizma res vzdržen in prijazen do človeka in okolja štejem kot pozitivni učinek številka štiri.

Epidemija koronavirusa je praktično v hipu povsem zaustavila nekatere gospodarske panoge, med drugim tudi letalski promet, križarjenja in nasploh turizem.

Velike in razkošne potniške križarke so se med epidemijo izkazale za zelo učinkovite inkubatorje novega virusa, tako da se je ta vrsta ladijskega promet takoj ustavila. Vsaj zame pa je šokanten rezultat študije, ki pravi, da te luksuzne križarke ob obalah Evrope deset krat bolj onesnažijo zrak z žveplovimi oksidi kot pa vsi avtomobili v Evropi! V študiji je bilo zajetih 47 križark podjetja Carnival Corporation, najbolj na udaru zaradi tega onesnaženja pa so velika pristanišča in turistične destinacije, kot so Barcelona in Benetke, prizadevali pa smo si tudi pri nas, da bi pogosteje prihajale v Koprsko pristanišče. Ob tem se nehote še sprašujem, kakšen pesek v oči so potem subvencije za električne avtomobile in obnovljive vire, ki jih plačujemo davkoplačevalci?

To štejem kot pozitivni učinek številka pet.

Vsaj zame je globalni turizem in letanje z letali iz enega konca sveta na drugega čista bedarija. Azijci si želijo v Evropo gledat Benetke, cerkvico na Blejskem otoku in slikovite avstrijske vasice. Evropejci si želijo leteti v Azijo gledat budistične templje, rajska otočja v Indoneziji in cvetoče češnje na Japonskem, pri čemer je pa še najbolj bizarno to, da številni od teh cvetoče češnje na lastnem vrtu sploh ne opazijo!

Hrvaška ima s svojimi številnimi otoki in otočki eno najlepših obal na tem planetu. In to ni samo moje mnenje. To obalo imamo mi praktično pred nosom. Samo to nam ni dovolj. Slovenec mora letet na morje na Bali, Maldive, Sejšele, Mauritius ali Fidž. Pa sem prepričan da morje tam ni dosti drugačno od morja na kakšnem nam bistveno bližnjem otoku.

Ko nam morda v prihodnje odprejo zopet možnost, da gremo tudi kam izven svoje občine, bo morda kdo spoznal, da so zelo lepi kraji tudi pri nas in v naši bližnji okolici in da uživaš v lepotah tega planeta sploh ni potrebno leteti na drug konec sveta. Je pa sigurno veliko tega letanja iz enega konca sveta na drugega tudi samo zaradi objave par dih jemajočih posnetkov na Instagramu ali Facebooku, da sosedje in prijatelji obmolknejo od fovšije.

Sicer nekateri menijo, da bo zaradi tega ogromen izpad prihodkov iz turizma, ampak po moje zadeva ni tako črna. Denar, ki smo ga kot turisti potrošili na drugem koncu sveta in za to plačevali še letalske karte bomo sedaj nekaj časa verjetno porabili kje bližje domu. Na koncu šteje bilanca, ne število ljudi, ki leti sem in število ljudi ki letijo tja kot horda kobilic s telefoni na selfi palicah. In morda se nas kot turistov zopet razveselijo tudi na mondenem Bledu, kar bi bil pravi čudež, vreden vsaj kapelice, če ne celo česa večjega.

To štejem kot pozitivni učinek številka šest.

Številni, ki so sedaj med epidemijo zaprti med štiri stene, imajo tako bistveno več časa za poglabljanje medsebojnih odnosov. Nekateri bodo tako ugotovili, da sploh niso za skupaj, saj se ne prenašajo in nimajo nič skupnega ter bodo šli narazen brž ko se odprejo matični uradi. Nekateri bodo morda ugotovili, da so še bolj za skupaj, kot so sploh mislili in prej zaradi pomanjkanja časa tega sploh niso opazili ali na tem niso mogli graditi. Nekateri bodo morda iz čistega dolgočasja naredili zaradi nepazljivosti naraščaj in tako nove, bodoče davkoplačevalce (ter potem šli narazen). Torej bo potrebno v prihodnje uvoziti nekaj manj tujih sužnjev, ki te kasneje pozneje z nataliteto.

To štejem kot sedmi pozitivni učinek.

Cene nafte so že drastično padle, padle so cene najema nepremičnin, v nadaljevanju pa verjetno tudi konkreten padec cen nepremičnin nasploh.

To štejem kot osmi pozitivni učinek (za kupce).

Bom pa tu raje končal, ker sicer se bo izkazalo, da je pozitivnih učinkov preveč in je ta epidemija celo za precej stvari dobra.

Seveda pa ne mislim iti tega razlagat nekomu, ki je priključen na aparate za umetno dihanje in se bori za življenje.

Jaz samo na glas razmišljam in analiziram…

Poglej še:
The Real Cost of Cruises  (Hasan Minhaj)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s