Velikonočno kosilo leta 1990

Zadnjič sem v nekem intervjuju, objavljenim dan pred veliko nočjo leta 2020 na spletni strani Večera prvič videl tole sliko velikonočnega kosila, ki je bila posneta kot piše 15. aprila leta 1990. Po sliki sodeč je velikonočno kosilo častil Ivan Kramberger.

Kot sem sam že večkrat pisal jaz uradni razlagi umora predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja nikdar nisem verjel, temu tudi danes ne verjamem in nikdar ne bom verjel. Pač, imam paranojo.

Po uradni razlagi naj bi Ivana Krambergerja ustrelil z natančni strelom opit domačin, na predvolilnem shodu 7. junija 1992 in to na razdalji 62 metrov. Alkohola v njegovi krvi naj bi takrat namerili kar 2,5 promila! Jaz z 2.5 promila alkohola v krvi ne zadanem niti pisoarja!

Ta situacija je izziv lahko za razbijalce mitov in sicer preprost preizkus, s kakšno statistično verjetnostjo lahko dober strelec, v tako opitem stanju, zadane tako natančno tarčo na razdalji 62 metrov? Namreč če to res drži in ni problema tak zadetek, potem nam Slovenska Policija ves ta čas prodaja navadne laži in bučke, ko nam predavajo, kako nevarno je voziti v opitem stanju in kako zelo se naše sposobnosti v takem primeru zmanjšajo! Očitno se leta 1992 niso, sedaj pa se?

Glede na metode delovanja bivše tajne politične policije Udba, ta umor nosi njen prstni odtis in gre verjetno za njen magnum opus. Po mojem mnenju je Ivana Krambergerja dejansko zadel ostrostrelec, domačina, ki so mu ta umor takrat podtaknili, pa so na smrt napili. Ker se je takrat tranzicija pri nas šele dobro začela in so bili še vedno vsi organi pregona in pravosodja iz bivšega komunističnega sistema, potem seveda ni bilo problema to farso pripeljati do obsodilne sodbe, propagandi stroj bivšega režima, torej bivši režimski mediji pa so poskrbeli, da nam je bilo takrat vse skupaj pravilno predstavljeno.

In ker v demokracijah politike volimo državljani, smo tako na nek posredni način postali morilci Ivana Krambergerja mi vsi. 

Moja Zb(i)rka misli pa se začne z mislima…

NAROD,
KI POBIJA LASTNE
DOBROTNIKE IN INOVATORJE
JE BOGAT?

NAIVNOST OBIČAJNO NI KAZNIVA,
JE PA MOTEČA!

Sam umor predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja pa sodi pod tole misel in je prek meja mogočega:

MEJE MOŽNEGA SO ŠIROKO ODPRTE,
MEJE NEMOGOČEGA OSTRO ZAČRTANE.

Namreč komunizem je sicer resda prepovedal Boga, vendar to seveda ne ukine Božjega pravosodja, ki deluje nekoliko drugače kot ta farsa tu dol spodaj pri nas. Pri Božjem pravosodju ni zagovora v smislu Ne priznajem ja ovaj sud!

Kristusov nauk govori sicer tudi o odpuščanju, saj ljudje dostikrat ne vemo, kaj delamo, ampak odpuščanje ima po mojem mnenju smisel šele, ko nekdo dejanje prizna. Če ne prizna, ni kaj za odpustiti.

Moram pa reči, da je ta umor mene usodno zaznamoval, saj se je takrat zrušila moja idealna predstava o komunizmu, kar pa je seveda bila uspešno ustvarjena iluzija zločinskega, totalitarnega sistema. Junija leta 1992 sem se prvič zares zavedel, da živim v državi, skupaj z nekaterimi zelo nevarnimi ljudmi. Kasnejši razvoj dogodkov in potek tranzicije je potem samo potrdil mojo paranojo, saj je post komunistična mafija praktično ugrabila državo, vključno z organi pregona in pravosodjem, pod svojim nadzorom pa so imeli še vedno celotni propagandni aparat (medije). Na to je takrat na začetku tranzicije opozarjal tudi Ivan Kramberger. Temu so potem rekli nasprotniki takega početja udbomafija in tranzicijska nomenklatura. Ampak v komunizmu je bil to modus operandi, za demokracijo pa je to nesprejemljivo. Zame je bil takrat Bog mrtev, saj je zlo očitno zmagalo, vse dobro pa se je poskrilo. Moja paranoja se je samo še stopnjevala in jeseni leta 1999, nekaj dni po mojem 30 rojstnem dnevu, sem končal na daritvenem lesenem oltarju pred cerkvico na Kureščku.

Seveda pa dopuščam (statistično minimalno) možnost, da se moj šesti čut moti in da drži uradna razlaga dogodka. V takem primeru pa seveda prva misel nima smisla, druga je pa še vedno v redu in ni sporna. V tem primeru sem naiven pač jaz, ker ne verjamem uradni razlagi.

Kako bi se lahko reklo državi, ki deluje po načelih organiziranega kriminala še razmišljam. Morda preprosto… Slovenija?

Rad bi sicer videl, da bi lahko zgornji stavek po 30 letih tranzicije napisal v pretekliku, a žal ne morem. Kot vidim se strukture iz nekih drugih časov še vedno zelo dobro držijo in so še vedno nedotakljive, kadruje se še vedno tako, kot to počne mafija, torej vsak pripelje svoje caporegime, consiglierije in navadne soldate, pa čeprav zakonodaja zelo jasno določa, kaj lahko politika zaposli neposredno na zaupanje, ostale kadrovske postopke pa je potrebno izpeljati v skladu z zakonodajo in ta ne predvideva kakor vem fingiranih kadrovskih razpisov, ki so še vedno stalnica za vsa bolje plačan delovna mesta v javnem sektorju itd. Morda pa bo vendarle nekoč v prihodnosti tisti zgornji stavek lahko napisan v pretekliku in se bo potem glasil… Kako bi se lahko reklo državi, ki je nekoč delovala po načelih organiziranega kriminala

Mi je pa ob vsem tem zanimivo tudi to, da tudi ko jim poveš, da gre za “skrito kamero“, oni še vedno počno traparije! Ampak tako kot pri vsaki skriti kameri več bo traparij, bolj bo kasneje zanimivo to za pogledati in prebrati. Naslednje generacije bodo imele kot kaže veliko gradiva. In naj nihče ne misli, da bo lahko zgodovino prevaral. Jo ne bo. Poanta te “skrite kamere” je pa v tem, da če prepoveš ali kar preprosto ukineš Boga (vejica Onyx!) se ti lahko zgodi, da se sprožijo nadzorni mehanizmi in vklopijo varnostne kamere…Takrat je pa potem potrebno zelo pazit, kaj se počne!

Sam sem jih opozarjal, da to kar počnejo, je pot v pogubo tega malega naroda. Možnosti sta pa v bistvu samo dve in sicer ali se še naprej igrajo igrajo to igro, ki se vedno konča enako, ali pa se državo reformira iz sedanje združbe, ki deluje po načelih organiziranega kriminala in kjer vladajo neke sence preteklosti, v moderno demokracijo, kjer bodo mladi imeli enake možnosti in bo nagrajena ustvarjalnost, marljivost, poštenje in pravičnost. Spopad ideoloških konceptov pa bo zamenjal spopad dobrih idej in zamisli. bom napisal še enkrat, ker se mi zdi pomembno…

Spopad ideoloških konceptov pa bo zamenjal spopad dobrih idej in zamisli.

Zgodovina ni napisana vnaprej. Poti so vedno odprte…(izbereš pa tisto, ki je ni, pravi neka pesem)…

Preberi še:
Razodetje (Apokalipsa)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s