Ana Roš – ena rdeča zvezd(n)ica

Kot kaže je ideološki boj na slovenskem dosegel nov vrhunec, saj sedaj delimo še gostilne na komunistične in anti komunistične oziroma na levičarske in desničarske. Razvajanje brbončic z ideološko kontaminacijo po naše.

Bon appetit.

Za novo konfrontacijo na ideološki fronti je tokrat poskrbela še Ana Roš s svojim zapisom na Instagramu, ki ga je začela z Avanti popolo, bandiera rossa…, simbolom socialističnega in komunističnega gibanja. Na ta način je morda nehote izdala svojo politično preferenco, kar je bilo dovolj, da ji nasprotni tabor ni ostal dolžen in so udarili nazaj na portalu casnik.si s prav tako sporočilom v italjanskem jeziku “Tempi passati” (spletno stran so kasneje izbrisali). Ano Roš pa je hitro podprl tudi bloger Had, ker v bistvu pomeni, da pri njej lahko narišemo eno rdečo zvezdico, ki pa žal (še) ni Michelinova.

Bistvo (političnega?) manifesta Ane Roš na Instagramu pa je sicer med vrsticami kritika vladi, da ni informacij, ni datumov, ni načrtov, skratka, po njenem mnenju ni ničesar, kar se tiče gostinske dejavnosti, prav tako pa vlada naj ne bi bila transparentna pri odločanju. Za povrh so pa še odprli meje proti Hrvaški, da gredo lahko naši (desni?) politiki na dopust na Hrvaško obalo. Tako nekako kratek povzetek zapisa, ki ga je sicer objavila v angleškem jeziku in je očitno bil bolj namenjen informiranju mednarodne javnosti, kakšna tragedija se dogaja v Sloveniji, kot pa domačim zdraham. Ampak seveda mi znamo tudi angleško in Ana Roš je tokrat skuhala neko primorsko mineštro, ki zahteva komentar.

Moje mnenje je, da se je vlada Janeza Janše zaenkrat uspešno soočila z epidemijo novega koronavirusa in naredila najbolj pametno v danih okoliščinah in sicer zaprla meje ter hitro zaustavila javno življenje. Druga možnost pa bi pomenila prenatrpane bolnišnice in na stotine ali celo tisoče mrtvih. Prav tako je vlada z nekaj milijard evrov vrednimi ukrepi poskušala pomagati prebivalstvu ter gospodarstvu in za moj okus so tu celo prelahkotno delili denar. Jaz sem dobil občutek, da se kupuje dejansko s to pomočjo tudi glasove, ob tem pa se povečuje javni dolg, ki ga bo treba vračati. Ampak tako pač deluje politika. Deli in vladaj, dokler je še kaj za deliti oziroma se da še kje kaj sposoditi za razdeliti.

Ker ne spremljam televizije in ne kupujem časopisov Ano Roš nisem poznal oziroma sem samo slišal zanjo, nisem pa do danes vedel, s čim točno se ona sploh ukvarja. Kot sem razbral na internetu je ona svetovno priznana kuharica in MasterChef v Hiši Franko v Kobaridu. Hiša Franko pa naj bi bila nekakšen slovenski kulinarični Burj Al Arab. Ampak tudi za Hišo Franko še nisem slišal, kar si ne štejem ravno v čast (resnici na ljubo tudi v Burj Al Arabu nisem ravno pogosto, odkar so zvišali pristojbino za uporabo heliporta). 

Tu gre kot kaže za nek elitni turizem, namenjen zahtevnejšim gostom, saj meni v Hiši Franko, ki ga jaz sploh ne razumem oziroma ne vem za kakšno hrano sploh gre stane zasoljenih 175 €, če kdo želi še “vinsko spremljavo”, pa se cena dvigne na še bolj zasoljenih 255 € na osebo. Mi je pa všeč besedna zveza vinska spremljava, ki nam očitno želi sporočiti, da se da v hrani uživati tako kot v glasbi. Sladice pa na meniju nisem našel, tako da morajo ljubitelje sladke spremljave očitno še vedno skočit še do Bleda na navadno kremšnito za nenavadno visoko ceno.

Sem pa ob teh cenah hrane moral zajeti sapo…

Žal tudi če bi želel in bi bil pripravljen za hrano plačati take zneske, jaz v Hiši Franko nimam skoraj kaj za pojesti, saj sem preveč izbirčen. Resnično. Na tem meniju nisem našel jedi, ki bi jo lahko pojedel in bi vsaj približno vedel, kaj bom dobil, to pa seveda ne pomeni nujno, da je ta hrana zanič. Po ceni sodeč gre dejansko za vrhunsko kulinariko. Jaz razumem, da zares obstajajo ljudje, ki jim taka hrana ali dejansko paše, ali pa gre preprosto za elito, ki  si to privošči samo zato, da pokaže svoj status in naredi še eno kljukico na svojem bucket listu. Jahta, Porsche Cayenne, apartma v Dubaju s pogledom na marino in obed v Hiši Franko. Ne nujno v tem vrstnem redu. Po pojedini v Hiši Franko pa morda kdo od njih zavije še na skrivaj v navadno vaško gostilno za vogalom in naroči klasičen dunajski zrezek s pečenim krompirjem z rožmarinom, da ne gre lačen domov, ali pa se celo ustavi kar na bencinski pumpi in kupi sendvič s salamo in sirom v enem hodu, zavit v plastiko. Ja, ne boste verjeli, kaj vse ljudje kupujejo na bencinskih pumpah in s kakšnimi avti se po to pripeljejo.

Zame lahko rečem da je hrana zgolj gorivo, ki ga potrebuješ za življenje in pač takega hedonističnega razvajanja ne razumem. To se mi zdi nekaj podobnega, kot če bi v avtomobil točil bencin, ki stane 20 € liter in ima dodane najrazličnejše aditive in primesi, da bi tako lahko razvajal motor. Pa s tem ne trdim, da vsak dan jem samo slan krompir v oblicah z maslom ali polento z mlekom (mimogrede, njami!). Se znam tudi jaz kulinarično razvajat, v okviru mojega zelo izbirčnega okusa seveda, samo ne za tak denar. Za 175 € jaz lahko nahranim celo manjšo vas! Za 255 € skupaj z vinom so pa vsi pijani, saj na Štajerskem kupim jaz doma pridelano vino za 2 € na liter. In če kdo misli, da ta vina nimajo “zgodbe“, tako kot vina po 100 € za steklenico, se pač moti. Jo imajo, če jo seveda želiš slišati. Kot imajo zgodbo tudi številne stare vaške gostilne, kjer meni stane običajnih nekaj evrov, leseni stoli so pa bili narejeni istega leta, kot so Village People izdali svoj debitantski album.

Seveda reševati ta “elitni turizem” v danih razmerah je pa po mojem mnenju praktično nemogoče, saj so časi sedaj bistveno drugačni. Tega se pač tudi s turističnimi boni ne bo dalo obdržati nad vodo in ni za pričakovati, da bomo Slovenci množično drli v Hišo Franko na razvajanje brbončic za 175 €, kjer nam bodo postregli pečen krompir na slami. Ja, pravilno sem prepisal iz menija Hiše Franko slami in ne salami, kot bi morda kdo napačno na hitro prebral.

Elitni turizem je doživel razcvet v zadnjih letih in zgodovina uči, da je potrebno v času debelih krav ustvariti zalogo, da se lahko preživi obdobje, ko morda letina ne bo več tako obilna ali pa se je potrebno na hitro preusmeriti v drugo dejavnost, ki omogoča preživetje. In glede na cene hrane in pijače v Hiši Franko je dodana vrednost tu bistveno višja, kot pa v Fast Foodu, ki prodaja pleskavice in kebab za par evrov. Trenutno so nastopili pač časi, ki elitnemu turizmu niso naklonjeni in jaz menim, da bo temu še nekaj časa tako. Ana Roš pač ne more pričakovati od vlade, da bo reševala ta segment turizma, ker ga preprosto ne more. Kaj konkretno pa naj bi vlada naredila? Za roke vlekla Italijane čez mejo na razvajanje v Hišo Franko in hkrati zaprla mejo z Hrvaško, da ne bi elita hodila tja, namesto k njim? Ali kar iz proračuna plačevala razvajanje brbončic tudi tistim, ki si tega ne morejo privoščiti s svojimi prihodki, na drugi strani pa pustila, da propadejo številna perspektivna podjetja?

Kar se pa tiče možnosti ideološke kontaminacije v domačih gostilnah očitno ostanejo tako še najbolj varni Mc’Donalds in Kentucky Fried Chicken? Tam gre upam pa še vedno samo za čisto navadni biznis.


OPOMBA POD ČRTO:

Kar je mene pri Ani Roš še najbolj zmotilo je pa to, da se očitno na njenih jedilnikih pojavlja tudi jagenjček (tu pride narisana ena solzica)! To je isti jagenjček, ki se redno omenja tudi pri svetih mašah, saj gre pasus nekako takole…jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas.

Kaj v bistvu jaz jem sem se prvič resno vprašal, ko sem plačal za kos jetrc več kot 10 €, kar je običajno stalo 3 € ali še manj. Najprej sem pomislil, da gre za neko pomoto na blagajni, saj niso iz zlata. Samo potem, ko sem šel raziskovat, sem ugotovil, da je cena prava, saj je šlo za telečja jetrca in tele je pa v bistvu otročiček od krave. Torej nekdo je moral ubiti otročička živali, da sem jaz lahko prišel do teh zelo dragih jetrc. In jagenjček je prav tako otročiček od ovce.

telicek_1

telicek_2
Foto: Onyx

Od takrat se držim pravila, da ne jem otročičkov živali kot so telički, pujski, jagenjčki, žrebički in če je še kaj podobnega, ker to se mi zdi preprosto nemoralno (žrebičkov in jagenjčkov sicer nisem poskusil nikoli). Kot sem videl, se je Ana Roš slikala z jagenjčkom in to živim, še preden pristane na krožnikih njenih “petičnih” gostov. Me prav zanima, če je sama s svojimi rokami sposobna zaklati jagnje? Jaz v to dvomim, me pa lahko preseneti in upam, da bo takrat tudi pozvala medije, da napišejo kakšen članek o tem! Naslov članka pa bi bil lahko – Vašega jagenjčka Ana Roš zakolje lastnoročno. Saj koketiranje z mediji je bistvo tega posla, mar ne?

Če bi se ljudje držali pravila, da lahko pojemo samo meso tistih živali, ki smo jih sami sposobni ubiti, sem prepričan, da je velika večina praktično takoj v hudih težavah (!), kar se tiče oskrbe z mesom. Po moje bi bila težava ubiti že kokoš, kaj šele ostalo. Mi gre dostikrat kar na smeh, ko pomislim, na kakšne načine vse bi se ljudje lotili tega problema. Elektrifikacija, padec z velike višine (kuro zabrišeš iz nebotičnika), smrt z obešanjem, ali klasično s sekiro in glava preč?

Tako pa nam je prehrambena industrija skrila umazane podrobnosti in kilogram govedine kupimo na enak način v trgovini kot kilogram krompirja. Kar se mene tiče vem, da mi potem ostanejo od mesa morda samo še koloradski hrošči v čili omaki s peteršiljem in mlado kolerabo, kar pa ni preveč okusno (upam da Ana Roš ni dobila še kakšne ideje za njene izbirčne goste).

Po moje prav tako na mize ne sodijo razni žabji kraki in divjačina, saj to sodi v naravo in ne vidim prav nikakršne potrebe, da se mi s tem prehranjujemo. Če pa kdo misli, da brez jagenjčka ali žabjih krakov ne bo dobil vseh nujno potrebnih beljakovin, vitaminov, encimov in mineralov, je pa enostavno nor! Kvečjemu si bo poslabšal karmo in v naslednje življenje prenesel več negativnih točk povsem po nepotrebnem.

S kolerabo in korenjem si ni še nihče poslabšal krame karme.

4 komentarji to “Ana Roš – ena rdeča zvezd(n)ica”

  1. dronyx Says:

    V tem zapisu sem praktično raztrgal Ano Roš in ji podeli eno samo rdečo zvezdico, potem pa dobi dve mišlenovi. Res, kako se včasih usoda grdo poigra s človekom. Pa sem ji hotel dati dve rdeči zvezdici, samo se mi je zdelo, da ji do tja še nekaj malega manjka. Kot kaže pa te mišlenove zvezdice moramo plačevat kar vsi davkoplačevalci, tako da sta tudi moji! Sem ob tem tudi jaz kar malo ponosen sam nase. Zgrešil za eno samo zvezdico. Ni slabo.

  2. Bman Says:

    Če se vam da kdaj raziskovati v smer Ane Roš, morate nujno vzeti v zakup, da je njen oče Bojan zgradil Nebesa, kamor hodi varati svoje žene “rdeča” elita. Povsem naključno je tudi sestra Ane Roš, Maja, novinarka. Ima takšen povsem ne-“rdeč” poklic.
    Včasih lahko kje preberemo, kako ji je uspelo iz “nič”.
    Ja, če imaš denarja za izvoz in dobre povezave z elito, potem ti lahko uspe tudi iz nič.
    Drugače pa precej bolj redko …

  3. dronyx Says:

    @Bman: To nisem vedel in kot rečeno do pred kratkim nisem vedel niti kaj počne točno Ana Roš. Me ne preseneča, da gre torej potem tudi tu za neko tranzicijsko elito. Takšne “vrhunske kulinarike” ti ne moreš ustvarit, brez zelo dobre vrhunske medijske podpore. To je očitno potem Ana Roš imela. Pa še kaj drugega tudi verjetno. Ne gre pa tu po mojem mnenju za nikakršno inovacijo. To afnanje s hrano je precej razširjeno tudi marsikje drugje po svetu.

    Kot rečeno, ni vrhunske kulinarike brez vrhunske medijske podpore. Če tega nimaš, se lahko na trepalnice mečeš in boš vedno ostal vaška gostilna. Tako da vrhunska kulinarika je v bistvu v prvi vrsti medijski proizvod.

  4. Poznavalec666 Says:

    Citat komentarja na 24kur:

    V te prestižne gostilne in kulinarične hiše ne smeš iti lačen. Tisti jelenji medaljonček na posteljici iz dveh listov rukole, obložen z medeno skorjico in drobno v cvet narezano rdečo redkvico, ob tej skulpturi pa nekaj kapljic omake razmazane na krožniku, nedoločljivega okusa, ob kateri edino, kar prepoznaš, je vejica rožmarina … te ne more nasititi. Je bolj igrarija na krožniku za preizkušanje brbončic, bolj za snobe, ki so za tak pljunek pripravljeni odšteti stotaka. Ko pridejo domov, pa itak takoj usmerijo korak proti hladilniku.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s