Krpanova pot

Včeraj sem iz Cerkniškega jezera odšel še do Bloškega jezera. Tam še nikdar nisem bil in sem šel pogledat še to, hkrati pa sem šel tudi v izvidnico, kje bi se dalo unovčiti turistične bone.

Samo jezero je umetno in po moje celo še nekaj manjše od jezera v Rakitni. Kot sem opazil pa so v teh koncih navdušeni nad obdelavo lesa in…medvedi! Oziroma bolj pravilno navdušeni nad medvedi…in obdelavo lesa.

blosko_jezero

blosko_jezero_1

blosko_jezero_2

Kar pa je mene presenetilo pri tem jezeru je pa okoliška arhitektura. Te resda ni prav veliko, ampak to kar je, je pa nenavadno. Najprej je nekaj lesenih hiš, kot bi bil ob kakšnem jezeru v Avstriji. Zraven stoji neka novogradnja, ki po moje v to okolje ne sodi, izgleda pa da je bil arhitekt občudovalec Frank Lloyd Wrighta, saj kaj takega si verjetno ni izmislil samograditelj ali vaški zidar. Možno pa do so si v naših arhitekturnih krogih za tole razdelili tudi kakšno prestižno nagrado.

blosko_jezero_3

blosko_jezero_4

Pa ne da lastniku te nepremičnine ne privoščim tega objekta, samo če bi jaz delil gradbena dovoljenja, tega nikdar ne bi dovolil v tem okolju in pač ne verjamem, da je to prva nepremičnina, ki je bila zgrajena okrog jezera. Tudi ne verjamem, da je kaj takega možno v kakšni Avstrijski alpski vasici.

Zraven tega pa stoji simpatičen glamping, lesen kamp z nekaj hiškami in glavno zgradbo. Je pa bil zaprt za goste, tako da sem ga lahko videl le od zunaj. Ta kamp pa bi lahko bila ena izmed lokacij za unovčit turistične bone. Samo hišk ni prav veliko, tako da tu masa ne bo mogla zapravljati turističnih bonov. No ja, pa tudi samo j’zeru ni prav zelo veliko.

blosko_jezero_5

blosko_jezero_6

In tik preden se usedem v avto in odpeljem domov zagledam tablo Po Krpanovi poti.

krpanova_pot_1

19 km (daljša varianta z Iško 23 km) se mi je zdelo kar veliko, samo spodaj pa je pisalo 4 do 6 ur. To sem si razlagal tako, da je za normalen pohod v dolžini 19 km dovolj 4 ure, 6 ur pa za daljšo pot. In se odločim, da grem po tej poti, čeprav se sploh ne spomnim, kdaj sem nazadnje prehod kaj več kot 10 km.

Sama pot je zelo lepo speljana, saj se dinamično spreminja in pokrajina na poti je čudovita. Nekaj pomislekov sem imel glede medvedov, saj ne bi imel rad namesto pečatov na obrazu odtis medvedove šape. Malce k temu prispeva tudi dejstvo, da se ti leseni medvedi ne pojavljajo samo ob Bloškem jezeru, ampak jih imajo nekateri tudi pred hišami, eden pa je celo sredi vasi na hišo nabil opozorilno tablo z napisom “Območje medveda”. Samo jaz jih nisem srečal prav veliko in tudi nisem opazil kakšnih odtisov medvedovih šap ob poti. Pa v bistvu se medvedov niti ne bojim, saj kakor vem jedo večinoma rastline in mrhovino, se pa bojim medvedjih mladičev, ker oni bi se pa radi igrali, mama medvedka pa nagonsko preventivno napade vsakega, ki bi se mladiču preveč približal.

Na Krpanovi poti sem dobil občutek, kot bi bil na kakšni Bloški Via Dolorosi, saj je ob poti veliko razpel in tudi raznih kapelic. Tudi kraji na poti imajo veliko svetih imen. Sveta Trojica, Sveti Duh, Sveti Urh pa lahko da sem še kakšnega od vseh svetih pozabil. Na poti do Svetega Urha pa je tudi speljan Križev pot, nekaj podobnega kot na Kureščku.

krpanova_pot_2

krpanova_pot_3

krpanova_pot_4

Na skoraj 20 km dolg pohod nisem vzel nobene pijače ali hrane, ker nisem imel ničesar s seboj. Ampak izkazalo se je, da ob poti ni niti ene trgovine, kaj šele gostilne! Vsaj jaz jo nisem videl. Edino kar sem videl je bil nek kombi z napisom Potujoča trgovina, ki se občasno ustavi in vklopi neko melodijo, da vaščani vedo, da je trgovina prišla v vas. Čeprav sem bil zelo žejen in tudi lačen po prehojenih več kot polovici poti sem prepozno poštudiral, da bi lahko pri tem kombiju tudi kaj kupil in se je odpeljal naprej. Jaz pa lačen, da bi vola pojedel.

krpanova_pot_6

Tako sem se na celotni poti lahko odžejal samo nekajkrat ob studencih, nisem se pa upal piti iz nekega vodnjaka iz leta 1892, imenovanega B’č, ker je bilo opozorilo, da nihče nič ne garantira. Nekaj v tem smislu. Ta vodnjak ob poti je sicer znan, saj ima svojo informativno tablo. Nekdo menda spušča iz vodnjaka zračne mehurčke, kar lahko potrdim.

krpanova_pot_5

V tej vasici stoji tudi cerkev Svetega Roka, ki so jo italijanski okupatorji med drugo svetovno vasjo požgali, skupaj z ostalo vasjo. Cerkev so obnovili, v njej pa je tudi baročni kip nadangela Mihaela, upodobljenega v boju s hudičem. Tega kipa sicer nisem videl, ker je bila cerkev zaklenjena. Verjamem pa, da mu bo uspelo slej ko prej hudiča tudi dokončno poraziti. Takrat lahko potem tega nadangela umaknejo v muzej, saj kip ne bo več aktualen.

Sama pot moram reči da je lepo označena, ampak meni se je kljub vsemu skoraj uspelo izgubiti in sicer nekje v okolici Svete Trojice.

Prva taka morda malo manj pregledna oznaka je zraven hiške, ki jo je Krpan uporabljal za shrambo soli.

krpanova_pot_7

Sto metrov naprej je namreč potrebno zaviti v levo na neko pešpot dol iz glavne ceste, oznaka pa je na nekem drevesu precej daleč stran, tako da lahko to spregledaš, če nisi pozoren in greš naprej po glavni poti.

Drugič pa sem dejansko zašel s poti in sicer pri spustu iz Svete Trojice.

krpanova_pot_8

krpanova_pot_9

Tu pot zavije v gozd in gre v bistvu za stezo. Sam nisem opazil, da je bila na enem drevesu oznaka, da je potrebno zaviti desno na drugo stezo in sem odšel naprej mimo. Ko sem prišel do glavne ceste ni bilo nobene oznake, kam naprej. Čeprav sem imel s seboj navigacijo, žepnega Garmina, si s tem nisem mogel kaj dosti pomagati. Nekaj časa sem še iskal, kje bi bila oznaka za nadaljevanje poti, potem sem se odločil, da grem nazaj do zadnje oznake, ki sem jo srečal. In ta odločitev je bila pravilna, sicer bi se gladko izgubil v Bloških gozdovih, menda polnih medvedov in to ne lesenih.

Skratka, v taki situaciji je edina pametna odločitev, da poiščeš naslednjo oznako, sicer se zlahka izgubiš. Krpanova pot je kot rečeno drugače dobro označena in tablice z oznakami kam naprej stojijo povsod tam, kjer je možno zaviti drugam, izven označene poti in na križiščih.

Še bolje pa je, da si na navigacijo naložiš sled in potem pogledaš, če si v dilemi. Ampak jaz sem se za ta pohod odločil impulzivno, brez kakršnekoli priprave. Kot rečeno še vode nisem imel s seboj.

Me je pa sama pot presenetila, saj se je na koncu izkazalo, da dolžina ni bila samo 19 km, ampak sem dejansko prehodil 24 km, vsaj tako je izračunal Garmin. Pa nisem šel po poti z varianto Iška, kjer piše, da je dolga 23 km, ampak krajšo. Nekaj sem resda naredil več, ker sem se vmes izgubil, samo to ni bilo več kot 500 metrov. Res pa je sama pot lahka, saj ni nekih hujših vzponov. Prednost Krpanove poti pa je tudi to, da je krožna, torej se vrneš po prehojeni poti nazaj na izhodišče in se ni potrebno ukvarjati s problemom prevoza, kot recimo pri Levstikovi poti od Litije do Čateža.

Drugo, kar me je na tej poti presenetilo je pa to, da nisem porabil samo 4 ure, kot sem sprva mislil glede na tablo na začetku poti ampak vse skupaj skoraj 6 ur. Torej če bi šel pozneje popoldan in računal na to, da je 4 ure dovolj, bi se zlahka zgodilo, da bi bil še na poti ob sončnem zahodu, pri čemer zadnji del poti poteka večinoma po gozdu, kjer je bilo temno tudi brez da se zmrači. Vsekakor lahko zelo neprijetna situacija in da ne omenjam tega, da so me proti koncu že tako bolele noge, da sem krajši zadnji odsek po gozdu kar preskočil in končal Krpanovo pot po glavni cesti do Bloškega jezera. Počutil sem se pa tako kot maratonec, ki pride par ur za zmagovalcem v cilj in samo še nagonsko premika noge.

Če bi bilo za prehodit še kakšnih pet kilometrov več, bi začel razmišljati o tem, kakšna je številka za klic na 112, da si naročim prevoz. Po možnosti helikopterski. Pa številka seveda ne mislim 112 ampak kodo za popust na ceno prevoza.

In ko sem že omenjal razpela ob cesti eden prav poseben stoji ob glavni cesti.

krpanova_pot_10

krpanova_pot_11

Se mi pa zdi, da je ta novejšega datuma.

Naslednja ideja za nadgradnjo Bloškega jezera pa umetni otok s cerkvico. Maketa že stoji ob poti.

krpanova_pot_12

Samo prosim, ne še tu kremšnit za 5 €. Kaj bolj izvirnega. Lahko zaradi mene tudi Bloško trojko, bom pač kolerabo ven pobral.

Zdaj grem pa Martina Krpana prebrat, da vidim, mehkobo katerega oprsja je v svojih močnih rokah Krpan prvič začutil pod Krpanovo lipo. Zadeva je očitno v teh krajih znana, saj ima ob poti tudi svoje spominsko obeležje. Ni pa podkrepljeno s slikovnim materialom, tako da je vse skupaj prepuščeno domišljiji.

Značke:

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s