Plečnikov botanični vrt za plevele

Prizor na spodnji sliki bi bil lahko iz Ukrajinskega Pripyata, zapuščenega mesta po jedrski nesreči v Černobilu. Bi lahko bil, pa ni.

Ta prizor je iz najlepšega mesta na svetu!

vir: Youtube

Oziroma bolje rečeno ta prizor je iz enega najbolj zapuščenih stadionov na svetu – Plečnikovega stadiona v Ljubljani.

Po mojem mnenju stanje tega stadiona ni samo sramota za Ljubljano, stanje tega zapuščenega stadiona z bogato zgodovino je sramota za celotno Slovenijo.

Foto: Dr. Onyx

Na tole umetniško fotografijo zgoraj sem kar malo ponosen. Izpade kot nekakšna troblja, ki na zgornji strani valovi. Briljantno.

Ne vem sicer kaj menijo arhitekti in ostali strokovnjaki, ampak po mojem mnenju Plečnikov stadion ni samo kar nek športni objekt, ampak kulturni spomenik državnega pomena in takšen odnos do tega objekta bi morala imeti tudi Slovenska država. Kulturne spomenike pa se ponavadi ne prepusti zobu časa ali podjetniški iniciativi, ki v tem ne vidi kulturnega spomenika, temveč zgolj neko poslovno priložnost, zazidljivo zemljišče sredi mesta ali predmet za napihovanje svojega ega. Če bi bil Pečečnikov Plečnikov stadion prenovljen tako, kot je trenutno zamišljeno, seveda to potem ni več Plečnikov stadion ampak samo še en stadion.

Arhitektura se z razvojem civilizacije spreminja. Danes ne bo šel nihče več graditi Rimskih amfiteatrov, kot tudi ne stadiona, kot si ga je zamislil naš arhitekt. Kulturne spomenike se ali restavrira v prvotno obliko, ali podre do tal in zgradi nekaj novega. V takem primeru potem ostane samo še spomin in morda kje kakšna fotografija.

Glede na trenutno stanje tega stadiona, kjer je zaraščeno že skorja vse, vključno s tribunami, bi bilo morda še najlažje in najhitreje, da se stadion spremeni v Plečnikov botanični vrt za plevele. Kakor mi je znano, slovenski arhitekt Jože Plečnik sicer na žalost ni projektiral nobenega botaničnega vrta, tako da bo ta njegov prvi. Kar pa je po eni strani tudi srhljivo, saj se lahko zgodi, da še kakšen drug njegov objekt čaka podobna usoda in bom pisal čez čas o Plečnikovih botaničnih vrtovih.

Ne vem, ali obstaja kje na svetu kakšen botanični vrt, ki je namenjen samo plevelom. Verjetno ne, tako da bi to lahko nenazadnje okrepilo turistično ponudbo najlepšega mesta na svetu. Sodobni turisti imajo radi bizarne reči in prepričan sem, da bi bil tak botanični vrt svojevrstna atrakcija zlasti za milenijce, ki jih klasika več ne privlači.

Nenazadnje se da tudi o plevelu veliko novega izvedeti in podučiti. Meni recimo pleveli niso bili nikdar povsem jasni, oziroma ni mi bilo jasno kaj so sploh kriteriji, da se neki rastlini reče plevel. Nekaj časa sem bil prepričan, da se reče plevel vsem rastlinam, ki zrastejo na mestu, kjer so nezaželene. Recimo med pridelki na polju, med razpokami na pločniku, v žlebovih zapuščenih hiš. Tako je recimo plevel lahko tudi navadna trava, če raste med betonskimi tlakovci, regrat na brezhibni angleški trati ali vrtnica med krompirjem. Torej po tej teoriji pleveli sploh niso vrsta rastlin, temveč samo napačne rastline na napačnem kraju in pleveli bolj kot na področje botanike sodijo na področje filozofije. Ampak kasneje sem ugotovil, da nekateri ljudje rečejo plevel tudi točno določenim rastlinam. Skratka tak botanični vrt bi bil lahko tudi izobraževalne narave, če se seveda zna vsaj stroka dogovoriti, kaj točno so pleveli.

Zanimivo je tudi opazovati, kaj se zgodi, če prepustiš neko zemljo naravi, da sama posadi, kar se njej zdi prav. Narava nikdar ne zasadi samo ene vrste rastlin, torej da bi potem na tem mestu rasla zgolj trava, ampak zasadi v bistvu samo mešanico najrazličnejših plevelov. Torej so polja plevelov nekaj mnogo bolj naravnega kot lepo urejene in brezhibne angleške trate. Tudi s stališča čebel, čmrljev ter ostalih opraševalcev rastlin so taka polja plevelov mnogo bolj privlačna, kot pa na kratko postrižene trave. Da ne omenjam počutja polžev, ko vsakih nekaj dni nad njihovimi glavami ropota kosilnica. Seveda če pa sam doma pustiš tak vrt, te pa obtožijo, da je zanemarjen, ker je naraven. Človeška logika očitno ni vedno naravna oziroma ni vedno logika narave.

Glede na to, da bo samo jedro arhitekture botaničnega vrta za plevele stadion s tribunami bi lahko potem posamezne tribune posvetili določenim vrstam plevelov. Vzhod za ovijalke, zahod za cvetoče plevele, sever za bodeče neže in jug za zdravilne vrste plevelov. Oziroma zdravilnim vrstam plevelov bi bil lahko posvečen kar celoten osrednji del stadiona. Tudi strošek spremembe namembnosti ne bi smel biti prevelik, saj je veliko že naredila narava sama. Za začetek se lahko postavi samo kabino za prodajo kart in počaka na prve obiskovalce.

Kako jih nije sramota.
Citat iz filma Ko to tamo peva.

Poglej še:
Vrste plevelov

Značke: , ,

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s