Vzgoja sobnih rastlin

Spomladi, ko narava oživi tudi mene prime in si nakupim nekaj sobnih rastlin.

Do sedaj z njimi nisem imel nekega večjega uspeha, saj večina ni preživela niti zime, tako da so hitro končale v kanti za biološke odpadke izmučene in posušene. Je pa res, da se jim nisem dovolj posvečal, zalival sem jih, če sem se spomnil, ali pa tudi ne, kakšne pogoje za rast potrebujejo, me ni zanimalo, pa tudi nisem vedel, da obstajajo tekoča gnojila za rastline.

Letos sem sklenil , da pristop do sobnih rastlin spremenim. O vsaki novi rastlini, ki jo kupim, sedaj na internetu zberem čim več informacij kakšne pogoje potrebuje poleti in pozimi, kolikokrat je potrebno zalivanje, gnojenje, rošenje in presajanje. Potem na podlagi zbranih informacij na A4 list papirja natisnem osnovne podatke o rastlini ter na njem potem vodim tudi koledarček, kdaj je rastlino potrebno zaliti ali pognojiti. Vojaško natančno. Ta list papirja je potem nekakšen osebni spis oziroma personalna mapa rastline. Nanj zabeležim tudi vsako opaženo posebnost ali anomalijo, ki jo rastlina izkazuje.

Pripravil sem si tudi posebno delovno površino, torej nekakšen mizarski ponk za sobne rastline, kamor rastlino občasno prinesem in jo podrobneje pregledam, ali se morda sušijo listi, so rastlino napadli rastlinski škodljivci in ali mi rastlina poskuša karkoli sporočiti ter je potrebno takojšnje ukrepanje.

Nekako se držim pravila, da ne kupujem istih sobnih rastlin, ker to je potem dolgčas, saj je izbira velika. Se mi je pa letos zgodilo, da sem kupil tri Dracene, čeprav tega nisem hotel. Ker nisem prebral v trgovini za kakšno rastlino gre, sem šele doma ugotovil, da je spet Dracena, čeprav so vse tri izgledale precej drugače. Je pa ena Dracena pri meni že več kot pet let in še vedno živi, kar si štejem za enega večjih botaničnih uspehov v moji karieri.

Je pa dejstvo, da so te sobne rastline večinoma zelo občutljive in enim ustreza svetloba, druge jo ne prenesejo, eno so rade vlažne (te imam najraje), druge vlage ne prenesejo, ene moti prepih, ene so občutljive na prah, enim ne paše vsaka zemlja ali umetno gnojilo, enim ne paše niti voda iz vodovoda in moraš zbirati deževnico, če jim želiš ustreči. Skratka, tole s sobnimi rastlinami je lahko noro komplicirano.

Posebno poglavje pa je oživljanje sobnih rastlin.

Žal, oživljanje postane slej ko prej del tega posla, saj nekatere rastline naglo hirajo. Leto sem kupil v neki trgovini Cikas palmo, ki je bila s 50% popustom, ker je imela dva lista rumena.

To se mi je zdel dober posel. 50% popusta ni malo za dva rumena lista. Samo potem se je izkazalo, da je bilo teh rumenih listov čedalje več in po treh mesecih so bili že vsi listi rumeni. Tega pa nisem mogel preprečiti z ničemer, saj sem rastlino premikal po hiši, spreminjal režim zalivanja in gnojenja, skoraj sem se začel že z njo pogovarjati iz obupa.

Potem sem našel na internetu neko razlago, kako naj bi se tako rastlino oživilo. Porezal sem vse štiri veje (tu ne vem kakšen izraz bi bil pravi, veja verjetno ni), rastlino presadil v drugo zemljo in skrajšal korenine. Sedaj upam da spet oživi in začnejo rasti nove veje od začetka. je pa menda ta rastlina na Zemlji še iz časov dinozavrov, tako da ni od včeraj in je upam vzdržljiva, saj sicer ne bi preživela do danes.

Včasih si kupim sobno rastlino tudi kot spomin za kakšno zadevo, ki se mi zgodi. Recimo ko mi je oteklo stopalo na nogi sem si potem kupil rastlino, ki se imenuje Slonova noga. Ko sem to razlagal sodelavki, so bile edine njene besede…raje ne napišem, ker ta blog ima samo oznako samo PG in ne PG18.

Se mi pa zdi to ime posrečeno za rastlino, ker si ga lahko zapomniš. Večina sobnih rastlin ima namreč neka čudna imena, s katerimi imam jaz težave, kot je recimo Difenbahija. tako posrečeno ime za sobno rastlino se mi zdi tudi Taščin jezik. Že takoj ko jo vidiš točno veš od kje njeno ime.

Sem pa zadnjič slučajno našel v eni knjigarni knjigo z naslovom Lončnica bo preživela, kar sem seveda takoj kupil, saj me je že naslov navdahnil z velikim optimizmom.

vir: založnik

Edino kar me je nekoliko zmotilo je podnaslov knjige Nasveti za vrtnarsko nenadarjene, kjer pa sebe nisem zagledal. Se mi je pa zato prodajalka v knjigarni nasmehnila. Zakaj točno, ne vem, verjetno si je pri sebi mislila, kaj bom jaz s to knjigo. Ampak to je spet očitno nek stereotip, da so sobne rastline samo za ženske. Ni res.

Je pa v tej knjigi že na začetku omenjeno nekaj, kar si velja zapomniti in sicer, da se je potrebno najprej pozanimati o potrebah rastlin, potem pa jih postaviti na mesto, kjer ustreza njim, ne vam.

Sicer pa knjigo toplo poročam vsem ljubiteljicam sobnih rastlin, saj sodi na mizarski ponk za sobne rastline zraven zalivalke, razpršilnika in kante z umetnim gnojilom.

Preberi še:
Vrtnarska inšpekcija

Značke:

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s