Po mojem mnenju tovarišica Tanja Fajon (po francosko Fažón) ni najbolj primerna kandidatka za mesto predsednice Socialnih demokratov, saj je to pozicija dobesedno na prvi bojni črti politike, kjer lahko pričakuješ zelo nizke udarce, politični nasprotnik pa pozorno spremlja vsak tvoj korak, priklon in poklon. Njej bi po moje mnogo bolj ustrezala kakšna lažja služba v zaledju, kot je recimo sistematizirano mesto predsednika države.
Vsako jutro bi se lahko šla na poti v službo najprej priklonit spomeniku Borisu Kidriču, potem jutranja kavica z malo sladkorja in ne premastnim hladnim mlekom, sledi pregled levega dnevnega tiska, krizni sestanek s PR službo, katero njeno sliko prostočasnih aktivnosti naj dajo na Instagram in Snapchat, potrditev osnutka retwitta na uradnem Twitter profilu predsednika države, ki ga je pripravila PR služba, na hitro en nizko kalorični smuti z avokadom, izbira garderobe za večerno gledališko predstavo skupaj z vodjo kabineta, potem je pa že konec dneva, spet hitro čez cesto na en globok poklon spomeniku Borisu Kidriču in domov k svojemu dragemu Prešičku.
Vse pod sloganom – Življenje je lepo (če si politik).
Nekdo mi je rekel, da naj si preberem Orwellovo Živalsko farmo. Bom, ko utegnem.
Zadnjič sem Boga lepo prosil, če mi lahko da navdih, da se pohecam iz mojih političnih nasprotnikov. In nastal je ta zapis. Ampak jaz zmorem več. Še bistveno več.
Značke: Boris Kidrič, Tanja Fajon
Oddajte komentar