O komunizmu spet in spet

Pri nas kot kaže nekega napredka kar se tiče narodne sprave ne bo, dokler ne bo kritičnega obračuna s preteklostjo! In po moje bi bilo tu veliko narejenega, če bi se komunizem v tej državi uvrstil na seznam totalitarnih sistemov in bi bili prepovedani tudi komunistični simboli, ne samo svastika. Ampak to bi moralo biti storjeno že na nivoju EU, pa žal ni. Bi nam bilo precej mučnega sprenevedanja tako prihranjeno.

vir: wikimedia.org

Bi bilo pa potem hitro v težavah Nizozemsko pivovarsko podjetje Heineken, saj bi moralo umakniti rdečo zvezdo z njihovih steklenic piva. Podjetje sicer trdi, da njihova rdeča zvezda nima političnega vpliva, čeprav naj bi podjetje rdečo zvezdo zamenjalo z belo leta 1951 in se je ta vrnila nazaj šele leta 1991 po padcu Sovjetske zveze. Ampak komunizem je še danes živ na Kitajskem in v Severni Koreji, marsikje pa duh komunizma živi dalje v nekoliko modificirani obliki. Če je bil problem komunizem v Sovjetski zvezi, je problem tudi povsod drugod. Poleg tega se je v logotipu tega podjetja rdeča zvezda pojavila šele leta 1930, prej pa je bila zvezda bela.

vir Heineken

Heineken sicer trdi, da rdeča zvezda predstavlja po njihovo simbol petih sestavin piva – voda, ječmen, hmelj in kvas ter “čarovnijo varjenja piva”, ampak na tak način se lahko riše tudi kljukaste križe na pivske steklenice, pri čemer se izpusti med sestavinami “čarovnijo varjenja piva”.

Ko sem predlog o prepovedi komunističnih simbolov napisal na enem izmed forumov je nekdo odgovoril:

“Komunistična ikonografija je redkokje v svetu prepovedana, nacistična pa skoraj povsod. Pri nas pa še posebej mora tako biti saj je komunistična ikonografija povezana s partizanstvom, nacistična pa z izdajalci.”

To je tipičen pogled, ki Slovence razdvaja in jih bo še dolgo, če se nekaj ne ukrene. Nova državljanska vojna pa ni najbolj modra rešitev, saj vprašanje, če bi ta sploh lahko prinesla dokončno rešitev tega vprašanja. Morda, če bi se tokrat uspeli pobiti do zadnjega.

Zame sta oba sistem enaki zgodovinski zablodi. Če gledamo v svetovnem merilu je glede na število pobitih ljudi verjetno zmagovalec med zablodama komunizem, saj naj bi bilo žrtev komunizma skupaj več kot 100 milijonov! In komunizem je še vedno zelo živa ideologija. Kdo je na našem ozemlju pobil več ljudi pa nisem šel šteti in niti ni bistveno. Žrtev ene in druge zablode je bilo veliko. In seveda žrtve takih zablod nikdar niso samo mrtvi, ampak še številni drugi, ki padejo v nemilost takšnih zločinskih, nedemokratičnih režimov.

Jaz ne morem nikakor enačiti partizanstva in totalitarnega sistema, kot je bil komunizem. Pri nas so nekateri izkoristili upor proti okupatorju za inštalacijo svojega totalitarnega sistema, ki je potem vladal v teh krajih dolgih 45 let po drugi svetovni vojni. Druga svetovna vojna pa je trajala pet let. Torej komunizem je trajal pet krat dlje, kot pa recimo temu fašizem. Pri nekaterih je šlo torej dejansko za boj enega totalitarnega sistema proti drugemu. Boj ene totalitarne ideologije proti drugi. To se mi zdi da ni težko za razumeti?

Seveda pa dopuščam možnost, da so nekateri akterji komunistične revolucije pri nas zares verjeli, da bodo ustvarili boljšo družbo. Ampak ta zgodovinski eksperiment je tudi pri nas klavno propadel in tudi za njih velja misel T. S. Eliota “Most of the evil in this world is done by people with good intentions.”.

Kot opažam ima pri nas veliko ljudi težavo že z razumevanjem, kaj pa je bilo s komunizmom sploh narobe?

Po današnjih “urbanih legendah” o komunizmu, so takrat vsi imeli delo, država ti je dala stanovanje ali pa ugodne kredite, da si si lahko z lastnimi rokami postavil hišo, nakar ti kreditov ni bilo potrebno vrniti, saj jih je požrla hiperinflacija, vsem je bilo dostopno šolstvo in zdravstvo. Snemali so filme, kot so Sreča na vrvici in Srečno Kekec. Smeli smo celo hoditi k verouku in v cerkev. Kriminala ni bilo videti prav veliko, celo drog se zdi da v komunizmu ni bilo toliko, kot jih je danes.

Ampak v komunizmu nisi smel razmišljati po svoje, torej drugače, kot vodilni misleci te ideologije ali biti odkrito proti vedno isti oblasti. Komunizem je zelo sovražil intelektualce in duhovščino, ker je v njih videl razredne sovražnike, se je pa delavskemu ljudstvu predstavljal kot rešitev. Komunizem ni izbiral sredstev, ko je bilo potrebno odstraniti tiste, ki mislijo drugače od tistega, kar je komunizem smatral za pravilno. Komunizem tudi ni bil ekonomsko vzdržen, saj smo velikokrat imeli hiperinflacijo, bila so tudi daljša obdobja pomanjkanja raznih osnovnih življenjskih potrebščin.

Slogan Blaginja za vse se zelo hitro v komunizmu spremeni v kruto realnost v obliki Revščina za vse.

Sistem, ki želi ustvariti enakost vseh ljudi je tudi sicer čista neumnost, ki ne upošteva realnosti! Ljudje nismo enaki, zato nas noben politični sistem ne more narediti enake! So enaki matematični genij, vrhunski glasbeni skladatelj, lokalni pedofil in morilec otrok? Kaj je tu enakega, razen da gre za isto vrsto? Vedno, ko začneš izvajati to trapasto politiko enakosti ugotoviš, da se moraš najprej znebiti najbolj sposobnih, ki so gibalo napredka vsake družbe! To je ugotovil seveda tudi Jugoslovanski komunizem in tudi Jugoslovanski komunizem je aktivno preganjal intelektualce. Za njihov zapor je namenil kar cel otok v Jadranskem morju!

Komunizem je enaka zabloda kot fašizem in tu dileme ne bi smelo biti nobene! Če ima kdo morda še kakšne pomisleke, naj pogleda primer Severne in Južne Koreje. Ena je zasmehovanja vredna totalitarna komunistična država, iz katere se skoraj cel svet norčuje, druga pa ekonomska velesila.

Kje bi raje živeli, si naj pa vsak pri sebi razjasni.

Nekdo mi je na to vprašanje odgovoril, da odvisno, kaj si. Če bi imel na izbiro biti voditelj Severne ali Južne Koreje, bi bil raje voditelj Severne Koreje. V to ne dvomim. Tako so razmišljali verjetno tudi naši komunistični revolucionarji, ampak to ni nič drugega kot samo rahlo prilagojena verzija slogana Blaginja za vse. Blaginja za izbrane.

Zagovorniki in častilci slovenskega komunizma še vedno izkoriščajo partizansko gibanje za navadno krinko in sredstvo manipulacije ovčic iz Orwellove Živalske farme. Štiri noge dobro, dve slabo. Komunizem dobro, fašizem slabo. Komunizem dobro, fašizem slabo. Ponavljajo v nedogled kot staro lajno. Ampak realnost je drugačna. Oboje je slabo in si ne bi smeli želeti, da se še kdaj ponovi.

In od tu pa potem izhajajo težave, s katerimi se soočamo še danes in se vlečejo skozi celotno tranzicijo, torej dolgih 30 let.

Ena politična opcija želi na vsak način še naprej braniti naš komunizem kot nekaj dobrega, kot nekaj, kar je neločljivo povezano z uporom proti okupatorju, hkrati pa vse, ki so bili proti komunizmu označi kar avtomatično za domače izdajalce. Pa seveda zadeve takrat niso bile tako preproste in enostavne. Nekateri so se odločali med dvema slabima opcijama in se odločili po načelu sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj in zaveznik. To nikakor ni tako črno belo, kot poskušajo prikazati zagovorniki komunizma pri nas.

Seveda tu potem do nekega preboja ne pride, saj tega se ne da ubraniti in se nikoli ne bo dalo ubraniti. Proti taki miselnosti se bo vedno upiral velik del Slovencev, ki imajo kritičen pogled na zgodovino.

Je pa vprašanje, koliko časa bomo še potrebovali, da bomo z zgodovino enkrat za vselej razčistili, obsodili, ker je vredno obsodbe in se zazrli naprej v prihodnost. Predvsem je pa po moje škoda otrok in mladine, ki jih vedno znova povlečejo v te ideološke boje in tako prenesejo bremena preteklosti na naslednje rodove. Tudi če postaviš čisto novo hišo pride nekdo, ki ti nanjo nariše ali rdečo zvezdo, ali svastiko ali celo kar oboje.

Je pa res, da ko takole razmišljaš, te dostikrat propagandni stroj branilcev komunizma obsodi, da si domači izdajalec. S tem se jaz ne obremenjujem. Propagandni stroj ni tisti, ki odloča o tem, kdo so domači izdajalci.

Moj edini sorodnik, za katerega vem, da je padel med drugo svetovno vojno, je bil očetov brat, ki je padel kot partizan, ko še ni dopolnil niti 18 let.

Pa to prav v ničemer ne spremeni mojega pogleda na zgodovino. Jaz verjamem, da je odšel v partizane z namenom upora proti okupatorju in ne zaradi komunistične revolucije.

Da razumemo komunizem in tudi stanje v Sloveniji, moramo razumeti, da je komunizem načrtno izvajal negativno selekcijo in skrbno izbiral ljudi za najvišje strukture. So pa zame na nek način žrtve komunizma tudi na strani tistih, ki tak sistem izvajajo, saj če ti neka ideologija tako skrči in omeji možnost razmišljanja, si zame sam tudi žrtev.

Prebere še:
Kako sem preživel komunizem
Goli otok
Brioni
Vse narobe
Zb(i)rka misli

Značke:

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s