Kot sem opazil, se trenutno v knjigarnah poskušati prodajati dve obsežni knjigi, ki obravnavati tematiko druge svetovne vojne na slovenskem.
Prva je knjiga avtorja Dr. Jožeta Pirjevca z naslovom Partizani.
Druga pa je knjiga avtorja Dr. Jožeta Možine z naslovom Slovenski razkol.
Najprej moram povedati, da prebral nisem nobene od teh dveh knjig, gre pa v obeh primerih za obsežno delo, ki zahteva kar nekaj časa za branje. Sem pa kupil knjigo Slovenski razkol v knjigarni na Nazorjevi v Ljubljani, tako da bo ta prva na vrsti za branje.
Ko hodim po Ljubljani se mi zdi, da ima prva knjiga, torej Partizani Jožeta Pirjevca, bistveno širšo distribucijsko mrežo, saj so jo dali na vidno mesto v številnih knjigarnah. Dobesedno ti jo ponekod rinejo v roke, da jo slučajno ne bi kdo spregledal. V knjigarni Konzorcij so jo dali celo kar na blagajno! Boste še ene Partizane vzeli? Zaenkrat ne, morda kdaj drugič.
Dva Jožeta, oba z akademskim nazivom doktor, eno obdobje, ne povsem enak pogled, je moj prvi vtis ob tem dvojčku knjig.
Sam sem prepričan, da bosta obe knjigi našli svoje mesto v narodovi knjižnici, torej v NUK in da bodo bodoče generacije zgodovinarjev lahko v miru preštudirale obsežno gradivo ter potem na podlagi poglobljene analize napisale čim boljši približek zgodovinske resnice. Nenazadnje, zgodovina je najboljša učiteljica, ne more pa biti talka svojih učencev.
Vsaj ne za dolgo.
Če bo kdorkoli, kadarkoli še mislil, da lahko zgodovino vleče za nas, mora vedeti, da je to zgolj iluzija. Iluzija obstoja take možnosti.
Sem pa napisal zgodovinarji v upanju, da se ne bo še naprej praktično cel narod ukvarjal s pravilno interpretacijo zgodovine. Narod se mora ukvarjati s prihodnostjo, zgodovinarji pa z zgodovino. In prihodnostjo.
Preberi še:
– Praktični problemi delitve naroda
Oddajte komentar