Uhljebi

Hrvaška je po mojem mnenju podobno žalostna tranzicijska zgodba, kot je Slovenija, s to razliko, da je pri njih stanje še bistveno slabše, tudi zaradi dejstva, da je njihova osamosvojitvena vojna trajala več let, prav tako pa niso uspeli oživiti gospodarstva, razen turizma. Od turizma so sedaj praktično usodno odvisni, kar pa bo dolgoročno po moje nevzdržno. Epidemija novega koronavirusa je med drugim pokazala, da je tudi ta gospodarska panoga podvržena nepredvidljivim okoliščinam in recesiji.

Tudi pri njih država po padcu komunizma po mojem mnenju deluje po načelih organiziranega kriminala, korupcija je prisotna povsod, resne pravne države pa jim tako kot nam v 30 letih tranzicije ni uspelo vzpostaviti. Pri nas uporabljamo izraz udbomafija, pri njih kakor vem temu rečejo uhljebi. Ampak gre za isto sranje. Neposredna posledica te norosti pa je potem to, da se je iz države samo v zadnjih 10 letih odselilo več kot 200.000 ljudi, zlasti mladih, kar je praktično tragedija svetopisemskih razsežnosti in vse razsežnosti te tragedije se bodo pokazale šele v naslednjih desetletjih.

Ampak to niti ni bistvo tega zapisa. Prepričan sem, da bodo tudi Hrvatje znali pravilno napisati svojo zgodovino in analizirati, kaj vse je šlo narobe in zakaj.

Pet dni letošnjega dopusta sem preživel na otoku Krku.

Sam sem sicer mislil letos izkoristiti priložnost in oditi na dopust kam v južno Dalmacijo, ampak sem se potem premislil, ker s tem praktično izgubim dva dni na poti, za kar se mi je zdelo škoda dopusta.

Na poti nazaj iz Krka sem se vračal po Jadranski magistrali, ker mi je všeč vožnja nad Bakarskim zalivom, ustavil sem se pa za dve uri v Opatiji.

Da bi bil kdaj kot turist v Opatiji, se ne spomnim. S starši smo šli večkrat na Reko, kjer smo hodili na Trsat, nismo se pa nikdar ustavili v Opatiji. Lahko pa da smo se in sem to pozabil.

Na glavni plaži v Opatiji je bilo ljudi malo. Tu očitno turistični delavci močno občutijo vpliv novega koronavirusa in dvomim, da so vsi hoteli odprti, sicer bi moralo biti na glavni plaži precej več ljudi, razen če niso vsi na bazenih ob hotelih.

Sama plaža je en sam beton. Iz katerega obdobja je ta plaža sicer ne vem, ampak tu je bil nekdo dobesedno obseden z betonom. Bolezensko obseden z betonom. Opatija je bila sicer znano Avstro-ogrsko pomorsko letovišče in iz tega obdobja so predvidevam tudi nekatere lepe stavbe in hoteli ob obali. Jaz močno dvomim, da je v tistem času ta plaža izgledala tako. Kot mi je omenil natakar v sosednji restavraciji, so vse to tako zabetonirali zato, da lahko prodajajo na plaži ležalnike in senčnike (suncobrane). Ko zaplavaš in gledaš pod vodo, ni nikakršnega morskega življenja. Ni ježkov, ni alg, ni niti rib ali meduz. Kaj šele morskih konjičkov. Kot bi bil v kakšnem slabo vzdrževanem bazenu. Vidiš pa pod vodo ploščice iz kopalnic in celo nekakšno železje, oziroma dele armiranega betona, ki se sicer uporablja pri gradnji. Kdo je lahko tako nor, da sredi glavne plaže v Opatiji to odvrže kar v morje, mi ni jasno, ampak že samo to nakazuje, da tu ni nikakršne vizije razvoja turizma. Kot bi bil v kakšni državi tretjega sveta.

Je pa zanimivo, da nisem nikjer zasledil, da bi po padcu Avstro-ogrske monarhije to področje naselili kakšni drugi prebivalci. Verjetno so prebivalci ostali isti, spremenila se je samo mentaliteta, ali pa način upravljanja.

Na Krku sem bil sicer v mestu Krk, samo najprej nekaj besed o naravni nesreči, ki se ji reče Baška. Nova Baška oziroma po moje pravilneje Nora Baška.

V Baški sem bil nazadnje pred kakšnimi 10 leti in sicer v enem izmed tamkajšnji hotelov. Že takrat sem bil šokiran nad stanjem, saj so na glavni plaži ljudje ležali skoraj eden nad drugim! Tisti v vrsti za tabo je imel praktično noge za tvojim vratom. Nekateri si po moje v Baški nastavijo budilko, da jih zbudi sredi noči in gredo potem na plažo položiti brisače. Za prvo vrsto ob morju moraš verjetno vstati ob treh ponoči, ali še prej. Letos se mi je zdela na tej plaži kljub epidemiji situacija še hujša, saj je bilo ljudi po moje še več, vmes pa so kot kaže zgradili še nekaj dodatnih turističnih kapacitet. Čez 10 let bodo s tako stopnjo “razvoja” turizma ljudje na tej nesrečni plaži poleti, na vrhuncu sezone, ležali v dveh nadstropjih. Je pa ob tem zanimivo, da je samo par sto metrov naprej od te plaže manjši zaliv, kjer je FKK kamp Bunculuka. Tam je stanje precej bolj normalno, še lepše lokacije pa so ob tej obali proti zalivu Vela Luka. Je pa res, da se moraš do tja vzpeti čez hrib, ker dvomim, da te pustijo po poti čez FKK kamp. Sam sem sicer nameraval priti peš do Vele Luke, ampak to se je izkazalo za precej naivno, saj je od Baške do tja 7 km, kar po vročini ni ravno prijetno. Pa paziti moraš, da ne stopiš na kakšnega modrasa, ki se greje na vročih kamnih. Za spomladi ali jeseni pa vsekakor lep izlet, s čudovitim razgledom.

Zgodba Baške in še številnih drugih krajev na otoku Krku in drugje ob Hrvaški obali je v bistvu zgodba o nebrzdanem pohlepu in odsotnosti kakršnekoli vizije ali prostorskega planiranja! Če turisti prihajajo in so ljudje pripravljeni kupovati nepremičnine, potem samo zidaj, zidaj, zidaj. Zidaj, dokler je še kaj nepozidanega. Nekoč čudovita pokrajina ob obali se spreminja v eno navadno betonsko džunglo. Ampak uhljebom je za naravo čisto vseeno, važno da dobijo svoj delež pri tej norosti. Korupcija pa sigurno tudi tu cveti. Če ti ne dajo gradbenega dovoljenja po naravni poti, pa podkupiš koga in ga dobiš. Če tudi to ne pomaga, podkupiš koga višje v hirarhiji te postkomunistične mafije. Seveda se pa uradno temu ne reče podkupnina. Diskretno pač vprašaš, kaj konkretno moraš narediti, da dobiš to in to, potem pa ti diskretno odgovorijo komu kaj oziroma koliko. Drugače niti ne more biti, ker sicer ne bi v tako kratkem času toliko obale pozidali.

Na Hrvaški obali je veliko teh apartmajev in počitniških objektov v lasti tujcev, tudi številnih Slovencev, ki to kupujejo kot nekakšne investicije, namesto palic zlata ali vrednostnih papirjev! Ti številni objekti so potem zasedeni morda deset do največ dvajset dni na leto, preostale dni pa niso v nikakršni funkciji in pač stojijo tam, kjer je bila nekoč flora in favna. Lastniki pa plačujejo davke ter vsak mesec položnice za razne komunalne prispevke in podobno, kar se zdi uhljebom na lahko zaslužen denar. Dostikrat pa je hitrost gradnje tako visoka, da temu sploh ne sledi komunalna in ostala infrastruktura, ali pa se na to namerno kar pozabi. Pridno pa rastejo kot gobje po dežju tudi razni večji in manjši nakupovalni centri. Vsako leto je kakšen več. Plodine, Konzum, Spar, Lidl. Pa še ene Plodine par kilometrov stran, naslednje leto pa še en nov Konzum par sto metrov stran od Plodin.

Ampak flore in favne na teh pozidanih mestih še dolgo več ne bo, saj je skoraj nemogoče spraviti ta betonski Babilon v prvotno stanje. Je precej lažje to graditi, kot pa rušiti.

Prebivalci številnih okoliških držav imajo tako visok standard, da si zlahka privoščijo svoj apartma na nekem Jadranskem otoku, v katerem bodo preživeli morda deset dni na leto ali pa še to ne. In s takim tempom pozidave čez nekaj časa na obali in po otokih ne bo ničesar drugega kot sami apartmaji, mesta duhov, ki zaživijo v dveh poletnih mesecih, preostali čas leta pa samevajo. In Hrvatom ni jasno niti to, da ni v njihovem interesu, da ima milijon tujcev na njihovi obali lastniški apartmaje in na dopustu potem potrošijo morda kakšnih 100 € v Plodinah ali Konzumu, še raje pa v Sparu, ampak bi moralo biti njim v interesu, da turisti prinašajo zaslužek, torej jedo v restavracijah in plačujejo njihove turistične kapacitete. Torej da se turisti na dopustu obnašajo kot turisti, ne pa kot domačini.

Kaj si o vsem tem mislijo domačini, ne vem. Starejšim domačinom, ki se morda še spomnijo časov, kako so ti otoki izgledali nekoč, gre verjetno na jok. Številnim verjamem tako stanje tudi ustreza, saj na ta račun zelo dobro živijo in vsakih nekaj let zgradijo še kakšno novo počitniško kapaciteto. Ampak tu je država tista, ki bi morala imeti neko vizijo in ki bi morala omejiti človeški pohlep v kolikor toliko razumne meje. Hrvaška država je tudi na tem področju po mojem mnenju v celoti odpovedala.

Uhljebi pač.

Drugače pa Krk ni samo naravna nesreča, ki se ji reče Baška. Krk je zelo lep otok, z zelo bogato zgodovino in čudovito naravo, kar jo je še ostalo. Sam sem si kupil knjigo o otoku Krku Denisa Lešića, ki je na voljo tudi v slovenskem jeziku. Je pa res, da poletje ni najbolj primeren čas za raziskovanja otoka. Za to bo potrebno priti sem jeseni ali spomladi, ko ni tako vroče. Poleti je rutina plaža in zvečer promenada.

Prava zvezdica Krka je pa tale skuštran muc brez apetita. Sem ga poskušal spraviti v dobro voljo, a se ni pustil.

foto: Dr. Onyx

Tudi Hrvaška bi se morala zavedati, da je neokrnjena narava največje bogastvo, ki ga ima neka država in za to je potrebno znati skrbeti in jo znati tudi ohranjati za bodoče rodove.

Ena izmed značilnosti mafijsko vodenih slabo upravljanih držav je tudi ta, da jim je skrb za okolje zadnja briga, kot se temu tukaj reče.

Ali je bolj pravilno zadnja skrb?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s