Moderna umetnost in teater absurda

Jaz dolgo časa nisem vedel, kakšna točno je razlika med performansom in inštalacijo v moderni umetnosti. Torej kaj moram jaz narediti, da bo to inštalacija in kaj da bom izvedel performans. Na to temo so sicer pri nas narejene magistrske in morda tudi doktorske naloge, samo to me ne zanima toliko, da bi šel te naloge prebirati, ker gre za zelo obsežna in poglobljena dela, ki jih rajtam da ne bi niti razumel. Sem si pa ustvaril vsaj približno neko predstavo, kaj bi lahko bila razlika med performansom in inštalacijo, ki pa seveda ni nujno pravilna in strokovno korektna.

Jaz si predstavljam, da je inštalacija nek statični izraz moderne umetnosti, medtem ko je performans dinamični izraz moderne umetnosti.

Recimo tak najbolj preprost primer inštalacije je, če nekemu kipu ali spomeniku narišeš s črnim sprejem hitlerjeve brčice. Ampak zadeva ni tako preprosta, kot je videti morda na prvi pogled. Končni umetniški izraz je v tem primeru morda res inštalacija, ampak sam akt risanja brčic je pa dejansko performans.

Recimo jaz si predstavljam, da bi bil lahko performans če mačku ali psu na rep zavežeš neko konzervo in s tem potem leta naokrog. Ampak če tega psa ali mačka povozi avto, je pa potem to inštalacija, ko negiben obleži na cesti. Skratka med inštalacijo in performansom očitno niti ni neke ostre ločnice oziroma performans lahko preide v inštalacijo ali celo obratno.

Samo to niti ni najbolj bistveno. Bistveno je, da pri nas nihče točno ne ve, kaj sploh je moderna umetnost in kje so njene meje, kar pa se da izkoristiti za razne subvencije od države, ki mora menda umetnost podpirati z denarjem davkoplačevalcev. Tudi če nekomu očitaš, da to, kar počne, pa že ne more biti moderna umetnost, ti pa nazaj zabrusi, da je to teater absurda, ki je v nacionalnem interesu, tako da ga je država dolžna financirati, saj država, ki ne podpira umetnosti, nima prihodnosti.

Za konec tega razmišljanja pa še en konkreten primer kako izgleda inštalacija v moderni umetnosti.

Tale nakupovalni voziček je nekdo v okviru svoje inštalacije pustil v podhodu parka Tivoli v Ljubljani. Nepozoren opazovalec, ki mu moderna umetnost morda ni blizu, verjetno sploh ne bo pri tej inštalaciji opazil, da ima nakupovalni voziček ključavnico za zaklepanje koles in da je prazen, kar je bistvo za samo razumevanje umetnikovega dojemanja sveta in njegovega avtobiografskega izraza. Pri tej inštalaciji gre dejansko za pogumno premeščanje uveljavljenih struktur in objektov ter umetniško eksperimentiranje, zamrznjeno v prostoru in trajajočem času. Umetniška postavitev nakupovalnega vozička zagotavlja prehod objekta v subjektivno prizmo opazovalca, ki tako na nezaveden način postane tudi sam del te inštalacije. Ampak s tem pa inštalacija subtilno preide v performanse, torej opazovalec nezavedno tudi sam postane sodoben umetnik. Tu gre dejansko za klasičen primer modernizma v sodobni umetnosti.

Nakladam? Ja! Haaalooo!? Važno da država da subvencije in podpira moderno umetnost! Za kaj se točno gre itak ne razume nihče. Še sodobni umetniki sami ne.

LOL!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s