Drugič na dvatisoč metrih

Moram reči da se čudim ljudem, ki se odločijo iti na Triglav, njihova edina fizična aktivnost pa je vožnja par kilometrov s kolesom do službe in še to samo ob lepem vremenu ter morda enkrat na mesec pohod na Šmarno goro ali kakšen podoben lokalni hrib.

Meni kaj takega ne bi prišlo niti na misel. Pa tudi če bi mi kaj takega prišlo na misel, bi se najprej zapeljal v neko alpsko dolino blizu Triglava in pogledal navzgor.

Za drug vzpon na dvatisoč metrov sem jaz izbral Kriške pode iz Zadnjice, ki velja za eno najlepših lahkih (iz tehničnega vidika!) visokogorskih poti pri nas. Se je pa ta vzpon izkazal za povsem nekaj drugega kot vzpon na Debelo peč. Višinske razlike je tu 1400 metrov, kar pomeni, da potrebuješ do vrha ob normalni hoji blizu 4 ure. In ko enkrat prispeš do Pogačnikovega doma na Kriških podih te potem čaka še blizu 4 ure spusta v dolino.

Spodnje Kriško jezero

Sam sem sicer imel dovolj kondicije in tudi s tem vzponom nisem imel kakšnih težav, se je pa izkazalo, da tu nujno potrebuješ planinske čevlje, ki jim lahko zaupaš in so prestali že kakšen resen test. Če dobiš na 2000 metrih žulje, ti nihče ne more pomagati in moraš priti nazaj v dolino sam, kar pomeni kot rečeno 4 ure hoje z bolečino. Druga možnost pa je helikopter in pristaneš v statistiki helikopterskega reševanja v gorah za tisti dan.

Če je bilo na Debeli peči tudi precej starejših planincev, kdo tudi precej čez 70 let, so v Pogačnikovem domu prevladovala mlajša dekleta in večina s čeladami. Očitno so se spravila osvajati okoliške gore. Bovški Gamsovec, Pihavec, Stenar, Križ…Če prespiš v domu se jih da osvojiti tudi več v enem dnevu.

Kdor bi se rad povzpel na Triglav v enem dnevu gor in dol “iz naslonjača“, kot se temu reče, mu vsekakor za test svetujem najprej vzpon na Kriške pode (ampak še raje kaj nižjega). Šele ko prideš tu na vrh, se na Triglavu začne zahteven vzpon, dolg verjetno več kot uro in pol, kjer moraš imeti še dovolj moči in koncentracije da prideš na vrh ob jeklenicah in po klinih. Jih poznam kar nekaj, ki so se pod vrhom obrnili nazaj, ker je zmanjkalo moči. In v gorah se je potrebno zavedati, da vedno obstaja tudi ta možnost, ki je lahko v nekaterih situacijah edina pravilna.

Na Kriških podih so mi sicer obljubljali gamse, ali celo kozoroge. Kljub sodobni optiki nisem opazil niti enega. Morda so vsi na Bovškem Gamsovcu?

Na Triglav grem pa pozimi. Je menda precej manjša gužva.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s