Zapostavljen zvok

Kar se tiče materialnih dobrin se mi zdi, da imamo Slovenci fetiš na dve.

Na prvem mestu so vsekakor avtomobili. Skoraj vsak si želi imeti dober (in temu primerno seveda drag), nov avtomobil.

Po svoje razumem tiste, ki take avtomobile kupujejo zaradi varnosti, ker v njih vozijo otroke. Ampak po moje je za varnost bistveno bolj kot dober avto pomembno to, da si sam varen voznik in da imaš tudi sposobnost predvidevanja napak ostalih voznikov. In pod varen voznik jaz ne razumem to, da voziš po omejitvah in predpisih, ker dostikrat to pomeni kvečjemu to, da se spravljaš po nepotrebnem v nevarnost. Slabi zakoni pomenijo, da moraš logiko uporabljati mimo zakona in s tem nikakor nikogar ne želim vzpodbujati, da krši prometne predpise. Ampak nekatere omejitve so zame pač neživljenjske in povzročijo samo to, da nekateri potem vse omejitve ne vzamejo resno, pa bi nekatere morali, nekateri pa jih vzamejo preveč resno ter ostale voznike spravljajo ob živce z anemično vožnjo. Ni lepšega kot peljati 30 km/h po ravni in pregledni cesti, zraven pa rešuješ križanke!

Kar se tiče varnosti in dobrih avtomobilov je pa znano dejstvo, da se ljudje zlahka ubijejo tudi v navidez varnih avtomobilih. In na cesti opažam precej slabih šoferjev v dobrih avtih. Torej tega problema dober avto še ne rešuje. Vsaj dokler ne bodo bolj razširjena vozila, ki bodo vozila avtonomno.

Večina po mojem mnenju dober avto kupi zato, da vzbuja zavist pri ostalih in avto ima to prednost, da je mobilen, torej lahko širjenje zavisti premikaš iz ene lokacije na drugo. In ko se z dobrim in dragim avtom pripelje nekdo, ki na videz “nima za burek” pri številnih ostalih povzroči to, da gredo kupiti nov avtomobil, ker ne želijo izpasti neuspešni povprečneži, ki “imajo za burek“, nimajo pa dobrega avtomobila. In s pomočjo kreditov, sponzoriranih s pomočjo radodarnih centralnih bank, si dober avtomobil danes lahko privošči skoraj vsak, ki ima reden mesečni prihodek.

Drugi fetiš so pa zadnje čase ogromni LCD televizorji.

Prav neverjetno, kakšne televizorje imajo danes nekateri v dnevnih sobah. Diagonale po dva metra. In tak, naravnost gromozanski televizor slabše kakovosti si pa lahko privošči še bistveno večji krog ljudi, kot dobre avtomobile. So pa nekateri ponosni lastniki tako velikih televizorjih hitro razočarani, ker je slika grša, kot na manjših zaslonih. Ampak to je nekako logično, če je slika predvajana v enaki ločljivosti. Pri deset metrskih ekrani bodo pa namesto pikslov gledali kvadrate. Kako bodo na takih televizorjih videti ponesrečene plastične operacije pa ne upam pomisliti.

Kar pa mene dostikrat preseneti je to, s kako slabim zvokom so zadovoljni nekateri, ki imajo take televizorje. Jaz s takim zvokom ne bi mogel živeti, kaj šele da bi to poslušal.

Je pa na splošno zvok med zabavno elektroniko kot kaže precej zapostavljen, saj se oprema za predvajanje zvoka ponavadi nahaja v kakšni posebni, dobro skriti sobi, kamor zaidejo zgolj poznavalci in audiofili, ki iščejo pravi kabel za na zvočnik. Pa po mojem mnenju ne bi smelo biti tako oziroma je škoda, da je temu tako.

Meni glasba pomeni veliko. Kadar sem slabe volje ali žalosten si vstavim primeren CD v predvajalnik, se uležem na posteljo in poslušam glasbo. Glasbo poslušam tudi ko moram polniti baterije. In večinoma to deluje oziroma pomaga. Moraš pa seveda imeti ustrezno opremo za predvajanje zvoka, ker to poslušati na nekem cenenem tranzistorju ali celo telefonu je nesmisel.

Prvo malo boljšo opremo za predvajanje zvoka sem si kupil pred kakšnimi 10 leti in sem bil začuden, kako na takšno idejo nisem prišel že prej.

Potrebuješ pa za predvajanje zvoka dvoje in sicer ojačevalnik ter zvočnike. Plus seveda nek vir, kar je lahko CD/DVD predvajalnik, TV, računalnik, igralna konzola, USB ključek ali kaj podobnega.

Ojačevalniki so bili včasih večinoma tako imenovane Hi-Fi naprave, torej navadni stereo ojačevalci (power amplifier) za dva zvočnika, ki smo jih nekateri spajkali doma iz komponent, ki smo jih hodili kupovat z vlakom v Trst in z načrti iz revije Elektor.

Danes prevladujejo na trgu ojačevalnikov tako imenovani recieverji, ki so sposobni predvajati zvok iz različnih virov, omogočajo pa tudi ostale postavitve več zvočnikov, ne samo stereo, torej par zvočnikov. Popularen je prostorski zvok 5.1, obstaja pa tudi 7.1 in celo 9.1 (prva številka pomeni število zvočnikov). Se mi pa zdi beseda reciever za tovrstne naprave nekoliko neposrečena, ker to pomeni sprejemnik in tako mene to nehote spominja na radio. Dejansko so to ojačevalniki, na katere se priklopi zvočnike in vire zvoka.

Sam sem takrat kupil Pioneerjev ojačevalnik (reciever) VSX 821, ki podpira postavitev zvočnikov 5.1 in priklop različnih virov zvoka. Nanj imam trenutno prek optičnega kabla priklopljen računalnik in CD predvajalnik. Velika prednost pa je tudi to, da omogoča predvajanje glasbe tudi iz USB ključka. To se mi zdi obvezno pri izbira takšne naprave.

vir: Pioneer

5.1 postavitve zvočnikov nisem zares nikdar niti preizkusil, ker se je izkazalo, da tega ne potrebujem. To sicer morda pride prav oziroma je prednost pri ogledu kakšnih filmov, ki imajo poudarjene učinke prostorskega zvoka, ampak tega je po mojem mnenju malo, sploh pa je malo kvalitetnih takih filmov, tako da sem to idejo opustil.

Za zvočnike sem kupil par JBL Control One. To so zvočniki, ki jih običajno vidiš v kakšnih gostilnah. So pa to eni najbolj popularnih takih manjših zvočnikov. Resda niso sicer neki lepotci, ki bi bili okras v stanovanju, kvaliteta predvajanja zvoka pa je čisto sprejemljiva.

vir: JBL

Zelo pomemben del sistema za predvajanje zvoka pa je nizkotonski zvočnik oziroma angleško subwoofer. Ta skrbi za to, da se trese stanovanje in da zvok občutiš v želodcu. Temu se danes ne bi nikdar odpovedal, ne glede na to, kakšni so ostali zvočniki. Jaz sem takrat izbral JBL E150P.

vir: JBL

Nekateri so sicer mnenja, da pri kvalitetnejših zvočnikih tega dodatnega zvočnika ne potrebuješ, samo jaz takega mnenja ne delim in temu ni tako. Nizki toni pomeni, da mora zvočnik premikati veliko zraka in tega se ne da z majhnim zvočnikom. Vsaj jaz si ne predstavljam, kako bi to lahko delovalo.

Tak sistem se imenuje 2.1 (2 zvočnika plus nizkotonski zvočnik) in je skupaj to stalo okrog 1000 €. Sam dam vedno in kadarkoli raje 1000 € manj za avto, kot da se odpovem takemu zvoku! Namesto ojačevalnika 5.1 pa bi za tako postavitev zvočnikov povsem zadoščal ojačevalnik, ki podpira samo 2.1.

Kako se sliši Guns N’ Roses – Paradise City, Knocking on a heavens door ali Sweet Child O’ Mine na takem ozvočenju, ob polni jakosti, pa zaradi sosedov raje ne bi razlagal. Celo Modern Talking – You’re My Heart, You’re My Soul zveni dobro, čeprav smo se iz tega dueta včasih norčevali, danes imata pa na Youtubu prek 470 MIO ogledov. Po moje jima gre na smeh. No, tudi kaj bolj resnega, kot je naslovna tema iz filma Godfather ali Schubertova Ave Maria v izvedbi Andrea Bocellia sta vredni vsakega centa in sežeta globoko.

Praktično skoraj vsakega, ki zagleda zadnjo stran ojačevalnika, postane strah. To je povsem normalen odziv ob pogledu na nekaj tako kompliciranega. Tudi mene še danes zmrazi ob misli, da bi moral ponovno študirati, kam se kaj vtakne (to se ne šteje kot dirty talk).

vir JBL

Ampak tako komplicirano izgleda zato, ker ojačevalnik nudi veliko možnosti priklopov raznih virov zvoka. Uporabiš pa samo tiste, ki jih potrebuješ, pri čemer gre optika v optiko (S/PDIF) in činč v činč (RCA). Plus seveda priklopi za zvočnike, za katere moraš po stanovanju napeljati še kabel.

Boljši ojačevalniki omogočajo tudi postavitev dodatnega para zvočnikov nekam v drug prostor. Primerna izbira je recimo kopalnica, kjer potem lahko prižgeš svečke in uživaš v kopalni kadi ob poslušanju Estranged. Seveda nadgradnja te postavitve je, da imaš ob sebi v kopalni kadi recimo še…kakšno račko.

Pred leti sem zvočnike JBL Control One dal iz uporabe in jih zamenjal s parom zvočnikov Focal Chorus 716.

vir: Focal

Zvok je seveda na teh zvočnikih precej boljši, poleg tega pa lepše izgledajo. Je pa to drug cenovni rang. Ponavadi take zvočnike kupuješ glede na ostalo pohištvo v sobi in ustrezno prilagodiš ohišje, da se ti ne tepe z omaro ali fotelji. Vem, smešno, ampak resnično. Tako se kupuje dražje zvočnike. Kupci takih zvočnikov ponavadi zelo natančno vedo, kako morajo izgledati, ne vedo pa, kaj bi želeli slišati.

Pri zvočnikih gre sicer po moje za nekakšno logaritemsko skalo, vsaj kar se tiče povezave med ceno in kvaliteto zvoka. Torej mnogo dražji zvočniki zvok predvajajo nekoliko bolje, ne pa mnogo bolje. Se pa kvalitetni zvočniki običajno ob normalni uporabi ne kvarijo in ne zastarijo, tako da je to investicija, ki jo imaš lahko zelo dolgo. Dlje kot avto.

Seveda pa nedvomno obstajajo tudi ljudje, ki so sposobni zvok zaznavati bistveno bolj prefinjeno, kot mi povprečneži in taki pa si ponavadi kupijo kvalitetnejšo, boljšo in temu primerno tudi dražjo opremo za predvajanje zvoka. Prav tako je potrebna boljša oprema za predvajanje zvoka če želiš poslušati kakšen solo kitare ali violine v enaki kakovosti, kot če bi poslušal v živo. Ampak za večino pa po moje nekaj takega kar zadošča in je bistveno bolje kot kakšen tranzistor ali zvok, ki ga predvajajo zvočniki v TV sprejemnikih.

Ob vsem tem imam jaz še gramofon. To danes nikakor ni več obvezen del audio opreme. Jaz sem pač nostalgičen in me gramofon spominja na moje prve plošče. Village People, Status Quo in Abba, ki sem jih kupil z žepnino nekje v zgornjem nadstropju takratne Name. Predvajanje plošč se mi zdi tudi nekakšen obred, ko jih vzameš ven iz ovitka in položiš na gramofon, namesto tišine med skladbami pa se sliši prasketanje. Imam pa na gramofonskih ploščah drugačno zvrst glasbe bolj za posebne priložnosti.

vir: Rega

Če štejem avto in računalnik med nujno potrebne dobrine, tako kot štedilnik ali pralni stroj, mi od ostalih nakupov največ pomeni dvoje. Kolo in ozvočenje.

Let there be sound
There was sound
Let there be light
There was light
Let there be drums
There was drums
Let there be guitar
There was guitar
Oh, Let there be rock

Let There Be Rock (AC/DC)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s