Filozofska vrednost Bitcoina

Zadnjič mi je šlo na eni izmed naših bank na smeh, ko je zaposlena na šalterju praktično v isti povedi uporabila izraz varčevalec in varčevalni račun. Kakšen varčevalec in varčevalni račun? Ste nori! Banke varčevanja že nekaj časa več ne omogočajo, pa ne glede na to za kako dolgo vežeš denar. Z nič cela ena obrestno mero (z besedo 0,1%) ne pokriješ niti uradno izračunane inflacije (ta izračun je po moje močno napačen in navadna goljufija), kaj šele da bi lahko z varčevanjem prihranek povečal. Torej na banki sedaj v vsakem primeru izgubljaš prihranke. Nova prevara bankirjev, sponzorirana s pomočjo centralne banke ECB je pa ta, da bodo za tiste, ki imajo po njihovo na bankah preveč denarja zaračunavali še nekakšne kazni. Ironično imenovane ležarnine, kot da bi imeli stroške s hrambo fizičnega denarja in ne gre samo za neke številke v informacijskem sistemu banke. Torej z drugimi besedami denar dobesedno sedaj podijo ven iz bank na vse možne načine. Kakšen je obseg te kraje centralnih bank in na čigav račun je ta eksperiment se da precej enostavno izračunati, ampak to ni bistvo tega zapisa.

V takih razmerah je seveda logično vprašanje, kam potem z denarjem, če želiš zares kaj prihraniti oziroma povečati njegovo vrednost ter se ti hkrati ne ljubi v prtljažniku avtomobila prevažati nekaj kilogramov zlata?

Take razmere so seveda naravnost idealne za nastanek raznih balonov, saj denar se potem seli v razne naložbe. Zaradi poceni denarja, zelo lahko dostopnih kreditov in nenazadnje tudi aktivnega preganjanja varčevalcev iz bank so cene nekaterih delnic poletele v nebo. Tole spodaj je graf ameriškega indeksa NASDAQ, v katerem so tehnološke delnice.

Okrog leta 2000 se na grafu lepo vidi pok dot.com borznega balona. Resda je vmes minilo 20 let in na tem grafu verjetno ni upoštevana inflacija, ampak kljub vsemu se vidi kakšna eksponentna rast je bila samo v zadnjih nekaj letih, kar se ujema s politiko poceni denarja centralnih bank in posledičnim prilivom denarja na borze.

Če se zgodi podoben scenarij kot okrog leta 2000 in tudi tokrat ta delniški balon poči bo ta isti graf lahko za nazaj izgledal nekako takole.

V ZDA so menda samo za časa epidemije COVID-19 maso denarja povečali iz 15 bilijonov na 18 bilijonov USD! V “tisku” pa je še dodatnih 1,9 bilijonov USD. Torej bo četrtina vseh dolarjev nastala v zadnjem letu dni. Ko je nekaj podobnega počela Jugoslavija, smo hitro imeli hiperinflacijo in so prodajalke v Mercatorju praktično dnevno lepile nove cene na izdelke. Obnašanje ECB pa ni bistveno drugačno (ustvarili so 2 bilijona evrov). Zgornji graf lahko seveda izgleda tudi povsem drugače in bo čez 10 let indeks NASDAQ blizu 40.000, ampak v tem primeru čaka USD verjetno podobna usoda kot Jugoslovanski dinar. Seveda pa neke visoke inflacije v času epidemije niti ne more biti, ker potrošnja praktično stoji, prav tako pa stojijo cele gospodarske panoge, kot so turizem, gostinstvo, letalski promet in podobno.

Pri nas so bolj kot investicije v delnice popularne investicije v vse mogoče nepremičnine. Tako v trenutni fazi nepremičninskega balona, ki ga sponzorira Evropska Centralna Banka v Frankufurtu, stane m2 stare socialistične garsonjere v Ljubljani že skoraj 5.000,00 €! Brez kopalnice in s souporabo WC-ja. Zame je to noro! In menda cene nepremičnin v inflaciji sploh niso nikjer upoštevane, kar je bistvo te prevare centralnih bankirjev, sicer bi lahko ljudje hitro poštudirali, kako so njihov privarčevani denar in plače razvrednotili. Ko upoštevaš vse to seveda letna inflacija ni 1 ali 2%, ampak prej več kot 5%. To je umazana skrivnost metodologije izračuna inflacije.

In tu sedaj po nekoliko daljšem uvodu pridemo do problema, ki je bistvo zapisa.

Namreč v nekem trenutku prideš v situacijo, ko te investicije preprosto niso več logične oziroma se ti zdi, da si na vrhu balona in ko boš ti kupil garsonjero v Ljubljani za 5.000,00 EUR/m2 ali delnice nekih ameriških tehnoloških podjetji, bo balon počil in boš izgubil bistveno več, kot če bi denar vzel iz banke in ga spravil nekam v nogavice.

Problem teh investicij je namreč v tem, da je v ozadju nekaj otipljivega in vsak lahko tehta, ali je to res toliko vredno in primerja ceno s povprečno plačo in kupno močjo. Ko bo cena m2 garsonjere v Ljubljani 20 povprečnih plač se bo seveda marsikdo vprašal, ali je to res vredno toliko? Zakaj potem vsi raje ne mešamo beton in skladamo zidake? Enako velja za delnice, saj so v ozadju neka podjetja, ki nekaj počnejo in proizvajajo dobiček ali izgubo. Skratka tudi pri delnicah se da oceniti, ali so res vredne svojega denarja.

In tu sedaj pride na vrsto BITCOIN.

Sam priznam, da v bitcoin nikdar nisem verjel, ker se mi ni zdel že zaradi svoje narave primeren kot plačilo sredstvo prihodnosti, za kar so ga ves čas reklamirali. Namreč količino denarja v obtoku moraš prilagajati ustvarjeni vrednosti, bitcoinov je pa omejeno število. Če bi danes imeli v obtoku isto količino denarja kot leta 1920, bi lahko s takratno pokojnina naših pra pra dedkov pokupil pol stanovanj v Fužinh. Če pa ima denar tako lastnost pa je jasno, da ga ljudje ne bodo zapravljali ampak hranili, to pa slabo vpliva na potrošniško družbo, kjer mora denar čim bolj krožiti, sicer se ekonomija zaustavi.

Ena izmed reklamiranih prednosti bitcoina je tudi ta, da ni posrednikov. Skratka nekakšen “power to the people” monetarni sistem! Pri klasičnem denarju so banke posredniki, ki prosta denarna sredstva “varčevalcev” obračajo in posojajo naprej. Le manjši del denarja je umaknjen iz obtoka, torej da ga ljudje skladiščijo doma. Pri bitcoinu vsak lastnik kriptovalute to hrani nekje pri sebi v elektronski denarnici. Torej je ves ta kripto “denar” iz obtoka dejansko umaknjen in ne počne ničesar.

Poleg tega se mi je zdel bitcoin zaradi svoje narave in nekaterih lastnosti praktično idealno plačilno sredstvo raznih kriminalnih aktivnosti, sploh pa organiziranega kriminala (med drugim milijonske prenose denarja lahko izvajaš praktično iz zapora, če ti uspe pretihotapiti internet za rešetke, kar je ponekod presenetljivo enostavno), zaradi česar sem sklepal, da ga bodo države strogo regulirale in naredile neprivlačnega. Ampak začuda se nič od tega ni zgodilo, kar v praksi pomeni samo to, da elitam, ki upravljajo s svetom in vsem nam določajo pravila igre, bitcoin dejansko ustreza tak kot je ali pa so močno podcenili njegov potencial.

In kje je velika prednost BITCOINA v teh razmerah?

Po moje ravno v tem, da ni v ozadju ničesar otipljivega! Samo nek računalniški zapis. Bitcoin ni niti neponovljiv ali edinstven, saj raznih kriptovalut obstaja kolikor hočeš. Torej bitcoin ima trenutno predvsem filozofsko vrednost, dokler se veliko ljudi in podjetji (med njimi proizvajalec električnih avtomobilov Tesla) strinja, da ta vrednost obstaja. Ne bi bil pa čisto nič presenečen, če tudi centralne banke nimajo v svojih portfelijih poleg zlatih palic sedaj tudi bitcoine. Njihov denar pač ni več primerno sredstvo za varčevanje in na ta dosežek so celo ponosni, ker so menda odkrili sveti gral potrošniške družbe. Ampak glede na beg denarja v razne bolj ali manj špekulativne naložbe se mi zdi da temu ni čisto tako, saj večina hoče obogateti, ne samo zapravljati, da bogati potem samo elita, vsi ostali pa so v visokih dolgovih in živijo v strahu, kdaj se taka shema podre. Do sedaj so se pa vedno te sheme podrle in ni nobenega razloga, da se ne bi tudi ta. Žrtev pa tudi tokrat večinoma samo navadna raja.

Torej če za en bitcoin delaš 10 let ali 1000 let ali 100.000 let s povprečno plačo je filozofsko gledano čisto vseeno, samo če bo vrednost drugo leto 300% višja. Pa tudi 50% je že kar veliko, sploh če inflacija še ni 20%. Če pa za 1 m2 socialističnega stanovanja delaš s povprečno plačo leto, dve, tri ali še več pa se verjetno večina vpraša…

What The Fuck (WTF)?

Preberi še:
ECB postaja slaba banka

2 komentarja to “Filozofska vrednost Bitcoina”

  1. Oi899IOS Says:

    OMG, si pa zabluzil v tri krasne s tem zapisom brez repa in glave.

    O bitcoinu, blockchainu, glede na zapisano, veš očitno enako kot povprečen bralec Financ, torej skoraj nič in ga ne razumeš. Žal.

    Lahko se strinjam samo s tem, da je resnična inflacija na precej višji ravni, kot jo uradna statistika meri. In da je rešitev za ljudi pred tem, če želijo hranilec vrednosti, in to Bitcoin je, ravno trenutna časovna paradigma.

  2. dronyx Says:

    @Oi899IOS: Žal mi je, da ti ni všeč že sama struktura zapisa. Ampak ker ne gre za neko resno literarno delo, mislim da škoda ni prevelika. Na srečo.

    Res je, da se nikdar nisem zanimal za tehnične podrobnosti blockchain tehnologije in bitcoina. Mislim pa da razumem princip delovanja. Vse skupaj s “kriptom” je meni zelo nenavadno in težko razumljivo. Ne razumem namreč, kako ima lahko nekaj tako visoko tržno kapitalizacijo (že samo bitcoin menda 1000 milijard USD), če se zaenkrat tako malo zares uporablja, razen seveda za “hoarding” oziroma kopičenje zalog, nakupe na dark netu in kot odkupnina za izsiljevalske viruse. Jaz praktično ne poznam nikogar, ki bi uporabljal kripto valute. Ljudje nimamo masovno nameščenih kripto denarnic na telefonih, še vedno plačujemo s klasičnimi bančnimi karticami, pametne pogodbe in podoben buzzword je kot kaže še vedno neka oddaljena prihodnost. Skratka, kripto market je z mojega vidika izjemno visoko vrednoten vaporware in avtomati za bitcoine, ki so jih namestili po BTC, to ne negirajo, ampak samo potrjujejo.

    Seveda je pa tudi res, da se verjetno veliko zlata na svetu zares nikjer ne uporablja, ampak ga imajo skladiščenega centralne banke in posamezniki kot investicijo oziroma naložbo. S tem v zvezi je morda izraz “digitalno zlato” kar posrečen za trenutno stanje bitcoina.

    Naša generacija je bila priča začetkom številnih tehnologij, od interneta, do mobilnih telefonov. In vse te tehnologije so zelo hitro prišle v splošno uporabo. Pri kriptu pa se mi zdi, da se zadeva ne prime tako, kot se poskuša ustvariti vtis. Razen seveda če ni to vse skupaj mišljeno kot ena velika digitalna igralnica. To pa kot kaže izjemno uspešno deluje in kripto market je ustvaril veliko srečnih dobitnikov, ki so obogateli samo s stavo.

    Si pa nikakor ne upam trditi, da kripto nima prihodnosti in da bo za vedno ostal samo neobdavčen casino za poznavalce. Pri kriptu sem se že tolikokrat zmotil, tako da je možno čisto vse. Od tega, da ta tehnologija nadomesti klasičen denar, do tega, da gre na smetišče tehnološke zgodovine.

    Še komentar glede inflacije. Sodobna tehnologija nam omogoča, da izdelke masovne potrošnje delamo čedalje bolj učinkovito in tako ceneje. To seveda blagodejno vpliva na inflacijo, saj dokler ekonomija nemoteno proizvaja, se izdelki ne dražijo zelo. Čim se pojavi anomalija, gredo lahko cene hitro v nebo. Na nizko inflacijo blagodejno vpliva tudi to, da se plače ljudem ne višajo, torej se ne viša kupna moč, da bi si lahko privoščili dražiti izdelke. Marsikomu se plača zviša komaj morda za uradno izračunano inflacijo, ali pa še to ne. Ampak kdor varčuje za stanovanje in pogleda oglase pa lahko hitro opazi, kako deluje hiperinflacija na trgu nepremičnin, ko se dražijo sedaj že po 10% letno.

    Politika zelo poceni denarja je v ekonomiji kakor vem veljala za skrajni ukrep centralnih bank, s katerim se je v krizi poskušalo zagnati ekonomijo in potrošnjo. Ne vem pa če je ta eksperiment kdo izvajal desetletje ali še celo dlje. Namreč taka politika vodi v visoko dolgoročno zadolževanje na eni strani in nastanek premoženjskih balonov na drugi, hkrati pa ljudi sili v hazardiranje z denarjem, kar je vedno slabo. To opazujemo lahko v praksi tudi sedaj in to lahko opazujejo tudi zaposleni uradniki pri ECB v Frankfurtu. Problem pa je, da se tak eksperiment lahko konča z zlomom, pokom balonov in novo finančno krizo. Če do nje spet pride (glede na to, da so krize ciklični pojav, bo očitno slej ko prej prišlo), se bo pol evro območja znašlo v enakem položaju, kot se je znašla nazadnje Grčija, da usod posameznikov s po 100.000 € ali še več kredita na bankah niti ne omenjam.

    Sedež ECB je pa v Frankfurtu, če se bo takrat iskalo krivca. Ampak recimo, da je tokrat res drugače in da so končno odkrili čudežno formulo večnega blagostanja… 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: