Gas do konca

Tale Covid-19 “kriza” je ena najbolj čudnih zadev, ki sem jih videl do sedaj!

Tisti, ki so šli na čakanje, prejemajo 80% plače. Nekateri uradno ne delajo in dobivajo od države pomoč, hkrati pa delajo na črno. Večina tistih, ki delajo v javnem sektorju, dobijo 60% dodatka, če hodijo v službo. Tisti, ki delajo od doma, menda uživajo, kot že dolgo ne in imajo bistveno več prostega časa, ki je poleg vsega še plačan. Upokojenci so dobili dodatke. Odplačevanje dolgov odloženo, novo zadolževanje pa poceni. Delnice so zrasle in dosegle nove absolutne rekorde, bitcoin je zrasel praktično eksponentno in dosegel nov absolutni rekord, cene nepremičnin so presegle prejšnje rekorde in se dražijo že s stopnjo 10% letno. Minimalna plača se je povečala. Uradno izračunana inflacija še vedno krepko pod 2% (to je sicer velika laž in čisto navadna prevara). Skoraj prelepo, da bi lahko to kar trajalo in zaenkrat je ta kriza pravi ekonomski čudež.

Če je to res kriza, kako potem šele izgleda prava kriza?

In ves ta ekonomski čudež praktično omogoča nekaj tako preprostega, kot je tiskanje denarja v neomejenih količinah! Vsak četrti dolar v obtoku je nastal v zadnjem letu. Evropska centralna banka (ECB) je samo v času epidemije ustvarila za več kot 2.000,00 milijard novih evrov. Tako sem se nazadnje počutil v Jugoslaviji, ko smo hodili na Ljubljansko tržnico menjati dinarje za marke. Samo da danes tiskajo denar kot nori vsi, na tržnici ni več menjalnice in ni več nemške marke. Centralne banke menda taki monetarni politiki strokovno rečejo gas do konca.

The easy-money policies of the American central bank—designed to generate full employment by the early 1970s—also resulted in high inflation. The central bank (once under different leadership) would later reverse its policies, raising interest rates to some 20%…

The Japanese asset price bubble (baburu keiki, “bubble economy”) was an economic bubble in Japan from 1986 to 1991 in which real estate and stock market prices were greatly inflated. In early 1992, this price bubble burst and Japan’s economy stagnated. The bubble was characterized by rapid acceleration of asset prices and overheated economic activity, as well as an uncontrolled money supply and credit expansion.

Tokrat menda ista ali zelo podobna pot kot v 70 letih v ZDA in v 80 letih na Japonskem vodi do povsem drugačnega rezultata. Blaginjo za vse, lastniki delnic, bitcoinov in nepremičnin pa se lahko nadejajo letnim donosom od skromnih 10% do solidnih 500% in več.

Pustimo pa ob strani malenkosti, da so države zadolžene kot še nikdar do sedaj in ta dolg samo še raste, nizke obrestne mere državnih obveznic pa še dodatno spodbujajo zadolževanje. Vsaka naslednja finančna kriza pa bi lahko pomenila za številne skoraj takoj default – bankrot, saj je dolg izražen v odstotkih BDP. Ideja “bankrotirane države – bogati posamezniki” pa je po moje ravno nasprotno od genialna. Za rajo seveda.

Taka monetarna politika sicer tudi prikrito krade denar varčevalcem na bankah prek inflacije, hkrati pa jih dobesedno sili v tvegane naložbe in to ravno v času, ko so na zgodovinsko najvišjih nivojih (ATH – All Time High) cene delnic, cene nepremičnin, cena bitcoina, pa tudi zlato le malo pod najvišjo zgodovinsko vrednostjo, obresti državnih obveznic pa minimalne ali celo negativne. Vse to se seveda zlahka konča s finančnim zlomom, kjer bodo številni tudi izgubili prihranke, sploh pa tisti, ki bodo vstopili v to igro na koncu napihovanja balonov in se jim ne bo uspelo pravočasno umakniti.

Gas do konca torej. ča

How to bet against the world’s central banks?i

Najameš največ možno kredita, po najnižji možni fiksni obrestni meri in čim daljšim rokom odplačila. Bistvo je tu fiksna obrestna mera. Ta kredit bo odplačevala inflacija, tako kot kredite v Jugoslaviji. Edino odprto vprašanje je, kam ta denar investirati v okolju, kjer je praktično skoraj vse že na najvišjih zgodovinskih nivojih (ATH)? Nepremičnina nikakor ni najslabša možnost in to jih je že veliko poštudiralo, zato pa so šle cene stanovanj tako hitro, tako navzgor. V bistvu je v trenutni ceni stanovanj že vračunana zelo visoka inflacija.

Če se scenarij z visoko inflacijo res uresniči, bo zanimivo videti, kako se bodo počutili nategnjene tisti, ki jemljejo kredite z variabilno obrestno mero in kako se bo smejalo tistim s fiksnimi obrestmi. To bo spet jokanje, kot pri kreditih v švicarskih frankih. Nekaj, kar je videti na prvi pogled danes ugodno, ni rečeno, da bo ugodno tudi čez 5 ali 10 let. Kaj šele 30 let.

Seveda ti pa ideja z ugodnim dolgoročnim kreditom in nizko fiksno obrestno mero ne pomaga prav dosti, če izgubiš službo in vir prihodka za odplačilo kredita. Torej tudi tu se lahko kaj hitro zalomi, saj je verjetnost, da ne bo nikdar več gospodarskih kriz zelo majhna.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s