Modernizacija železniškega potniškega prometa

Sam se že vse od srednje šole vozim z vlaki, tako da ta sistem prevoza mislim da kar dokaj dobro poznam. Vlak kot prevozno sredstvo je sicer super zadeva in vsaj zame prva izbira, če imaš v bližini železniško postajo in če lahko svoje aktivnosti prilagodiš voznemu redu. In če ti ni potrebno po službi mularije razvažati na treninge hokeja, plesne vaje, tečaj rokoborbe in debatni krožek. Je pa železnico razvoj vsaj zaenkrat v večji meri zaobšel. Seveda ni več toliko prometnih postaj z vlakovnim odpravnikom, kot jih je bilo včasih in večino prometa po železnicah danes upravljajo na daljavo. So pa na potniških vlakih še vedno sprevodniki, še vedno vozijo vlake strojevodje in tudi marsikje še vedno karte prodajajo prijazne prodajalke kart. Vsake toliko časa samo zamenjajo ponudnika elektronskih kart in hkrati zamenjajo še terminale, ki jih nosijo s seboj sprevodniki in potem nekaj časa rešujejo težave, ki nastanejo ob zamenjavi, ker nič ne deluje tako, kot so napisali v razpisu. Sprevodniki in sprevodnice pa še vedno nosijo uniforme, ki so videti kot uniforme sil imperija iz franšize Vojna zvezd.

vir: Slovenske železnice

Je pa ena izmed velikih prednosti prometa po železnici tudi v tem, da se ga da mnogo lažje in učinkoviteje upravljati, kot promet po cestah, kjer je mnogo več vozil in mnogo več nepredvidenih situacij ter posledično tudi nesreč, zastojev in nejevolje voznikov.

Železniški potniški promet se pa da sigurno narediti potnikom bolj prijaznega in za marsikoga bolj uporabnega.

Moja ideja je, da bi namesto obstoječih potniških vlakov, kjer so v uporabi večje vlakovne kompozicije, ki vozijo po točno določenem voznem redu, prešli na sistem manjših električnih vlakov, za manjše število potnikov, ki vožnjo dinamično prilagajajo številu potnikov, brez vnaprej predvidenega voznega reda. Taki manjši vlaki, za recimo od 4 do 20 potnikov, bi čakali na posebnih vmesnih postajah in potniki bi prek telefona ali naprave na železniški postaji naročili prevoz. Na podlagi tako zbranih podatkov bi AI (umetna inteligenca) samodejno upravljala s takim sistemom in te manjše električne vlake razporejala na progo tako, da nihče ne bi čakal več kot recimo 10 minut na postaji. To pomeni, da bi morala biti vmesna parkirišča oziroma ranžirne postaje nekje v razmaku do 5 km. Taki vlaki bi bili narejeni podobno kot električni avtomobili in bi baterije polnili med čakanjem na postaji. Ker bi bili manjši, bi lahko bistveno hitreje pospeševali, dosegali na obstoječih progah precej višje hitrosti in tudi ne bi ustavljali na postajah, kjer glede na potrebe potnikov postanki niso potrebni. Stojišč po mojem na takem vlaku zaradi pospeškov in hitrosti ne bi bilo. Vsak bi imel rezerviran svoj sedež in bi dobil tudi informacijo, kdaj se približuje končna postaja in mora izstopiti. To se mi zdi zlasti pomembno, če si turist in postaj ne poznaš. Na tak način bi lahko bilo tudi število potniških postaj precej večje, kot je sedaj in tako bližje potrebam potnikov. Pri železniškem prometu se da dokaj natančno predvideti potrebe na podlagi analize vzorcev obnašanja potnikov in tako optimalno razporejati takšne vlake po progi. Ponavadi so konice zjutraj, ko gredo ljudje na delo in v šole, ter popoldan, ko gredo domov. Sistem bi lahko omogočal, da si potniki prek spleta vnaprej rezervirajo termine in postaje, glede na potrebe, tako da bi bilo upravljanje sistema še lažje. Večina rednih uporabnikov vlakov, kot so šolarji in zaposleni, ponavadi dokaj dobro ve vnaprej, kdaj potrebuje prevoz. Hkrati pa bi tak sistem omogočal tudi to, da dobiš na telefon obvestilo o prevozu. Torej kdaj, na kateri postaji, kateri vlak in kateri sedež imaš rezerviran.

Trenutno vlaki vozijo po točno določenem voznem redu in kapaciteta se ne prilagaja številu potnikov. Zato se lahko nekateri vlaki vozijo praktično prazni, na drugih pa ljudje komaj vstopijo, ker so prepolni, sploh ob prometnih konicah. Predlagana ideja uporablja celični princip, kjer se z manjšimi vlaki čim bolj natančno prilagaja številu potnikov, torej se ne prevaža naokrog praznih vlakov, hkrati pa ima vsak zagotovljen svoj sedež na vlaku. Nenazadnje se ta problem pojavlja tudi pri prevozih z avtomobili, kjer se naokrog vozijo napol prazni avtomobili, kar na koncu pomeni, da gre za prevoz več energije, kot bi bilo nujno potrebno. V bistvu bi šlo tu za nekakšen hibridni sistem, ki bi izkoristil prednosti železnice in hkrati prednosti, kot jih poznamo pri uporabi avtomobilov v vsakodnevnem prometu.

Tak sistem bi lahko deloval v celoti avtomatizirano, brez sprevodnikov, strojevodij, prodajalcev kart in sindikalnih zastopnikov. Bi pa moral imeti vgrajene vse potrebne varnostne mehanizme. Ampak tehnologija za to danes že obstaja in se še razvija na področju samo vozečih avtomobilov.

Jaz nekako računam, da bi se tak način potniškega prometa lahko na začetku uporabljal zlasti kot primestni promet v okolici večjih mest. Nekje do 60 km. Če bi vlaki bili sposobni dosegati hitrosti 150 km/h ali še nekoliko več, bi tako razdaljo prevozili v prej kot pol ure, kar je hitreje, kot z avtomobilom. Cenovno je že sedaj vlak cenejši od avtomobila, saj jaz dam za mesečno karto pol manj, kot pa sem dal za bencin, k temu je potrebno v Ljubljani prišteti še stroške parkiranja. Cena vožnje s takim vlakom pa bi bila lahko še bolj konkurenčna, če bi obstajali družinski popusti. Namreč ko se jih z avtom pelje več, vlak hitro postane cenovno nekonkurenčen avtomobilu. Tovorni promet in mednarodni potniški promet pa zaenkrat po starem. Tovorni promet po možnosti v nočnem času, ko ni potrebe po potniškem prometu ali v času, ko je potrebe po potniškem prometu bistveno manj.

Pri razvoju takega sistema bi bilo sigurno potrebnih še nekaj patentov. Eden izmed problemov, ki bi jih bilo potrebno rešiti, je zasnova ranžirnih postaj, ker vlaki so na tirnicah in zadeva ni tako enostavna, kot na parkiriščih za avtomobile. Ampak sigurno bi se dalo s sistemom kretnic in inteligentnim krmiljenjem zagotoviti, da je na manjšem prostoru parkiranih večje število takih manjših vlakov in se jih da v najkrajšem času poslati na progo.

Mogoče kakšna interdisciplinarna seminarska naloga na to temo s področja prometne logistike, umetne inteligence, računalništva in elektrotehnike. To idejo se da še razviti in dodelati. Pa če bi prišlo kdaj do realizacije, železniško progo potegniti še kam. S takim razvojem potniškega prometa je potem tudi možno, da se zmanjša potreba po lastništvu avtomobilov in se poveča uporaba najema avtomobilov.

Za provizije pa vemo TRR, kamor se nakazuje denar.

Glede na to, da že imam doktorat iz ekonomije, ne mislim s tem kandidirati še za doktorat iz prometne logistike. Dr. Dr. Onyx ne zveni dobro oziroma če se tako podpisuješ, te nihče ne mara, ker se vsem zdi, da samo filozofiraš in ne znaš nič konkretnega delat.

Ocenjena vrednost posla v naslednjih 10 letih – 500 MRD €. Gledano seveda globalno, ne samo pri nas. Provizija 1% je 5 MRD €. Tole pa bi že bilo za kupit Šmarno goro? Mogoče dobim kot bonus zraven še Toško čelo. Prvo kar bi naredil potem je visoka električna ograja in rampa z napisom Privatna lastnina. Morda se celo nakup Šmarne gore šteje kot investicijska nepremičnina in si deležen po možnosti še kakšnih davčnih olajšav?

Poglej še:
Izjava dneva

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: