Spust z vrha Krima

Prvi april je zame eden najpomembnejših praznikov, tako rekoč moj praznik in ne razumem, zakaj ni dela prost dan! Sem si pa zato danes vzel dopust in tako ta dan naredil za dela prost ter ga izkoristil za spust z električnim gorskim kolesom iz vrha Krima, 1107 metrov visoke gore, ki leži na obrobju Ljubljanskega barja in je okrašena z vsemi možnimi antenami. Od tu z lažmi in turškimi limonadami pokrivajo celotno osrednjo Slovenijo, radijski signal oddajnikov na Krimu pa seže še kam dlje.

Proga v dolžini 12 km je speljana iz vrha Krima do Iške vasi, skupaj 800 metrov višinske razlike med startom na vrhu Krima in ciljem v dolini. Prvi del proge je makadamski, potem nekje na sredini se začne asfalt. Sama proga ni preveč tehnično zahtevna, razen parih ostrih ovinkov, kjer pa je potrebno močnejše zaviranje. Na nekaterih delih je proga celo tako položna, da si moraš pomagati z vrtenjem pedalov, sicer se skoraj ustaviš. Glavna atrakcija proge je zadnjih nekaj kilometrov, kjer se doseže tudi najvišja hitrost pri spustu. Jaz se za prvič nisem upal pretiravati in je bila najvišja dosežena hitrost 50 km/h. Tako ostaja moj hitrostni rekord še vedno pri spustu iz Rakitne. 60 km/h. Sem pa tokrat pri spustu nataknil na glavo čelado, ker sem imel občutek, da na taki progi ne smem samo slepo zaupati sreči. Upam da bodo kakšen dan v letu to progo zaprli za promet in bo namenjena samo spustom z gorskimi kolesi. Recimo do določene ure moraš priti do vrha gore, potem sledijo spusti. Imam pa slab občutek, da bo tudi ta pogruntavščina povzročila v prihodnje precej žrtev, saj se sedaj kot vidim ljudje s takimi električnimi gorskimi kolesi masovno vzpenjajo in spuščajo po teh progah. Z nekaj malega smole se da zlahka zleteti s ceste ali pa zaleteti v nasproti vozeče vozilo. So pa že vnaprej kot kaže na vrhu Krima postavili križ.

Vse foto: Dr. Onyx

Sam vzpon na start spusta na vrhu Krima z električnim gorskim kolesom seveda ni nek velik podvig, se pa kar vleče. Po moje okrog ure in pol ali celo še nekaj dlje. Jaz sem potreboval 6 črtic od 10 na bateriji. Če bi prišel hitreje na vrh, bi šel še enkrat nazaj gor in spust ponovil. Je pa zabavno opazovati nekatere kolesarje, ki rinejo v ta hrib brez pomoči elektrike. Ko njih opazujem, me za trenutek res spreleti občutek, da goljufam. Ampak to je res občutek, ki me spreleti res samo za trenutek, potem pa pospešim naprej in jih hitro pustim daleč za seboj. Nekatere od njih sem srečal potem spet na poti navzdol, ko so se še vedno mučili v klanec, jaz pa sem medtem že pojedel skutine štruklje na vrhu Krima.

Naslednjič nočni spust iz vrha Krima. Imam pa slab občutek, da bom do smrti zbil kakšno srno.

Pomlad je.

Poglej še:
Električno gorsko kolo

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s