Spust s Slivnice

Spust z gore čarovnic je bil vsaj zame manjše presenečenje. Na Slivnici sem bil sicer večkrat, samo vedno peš iz središča Cerknice navzgor v hrib in ta pot ni ravno dolga, čeprav Slivnica je s 1114 metri nadmorske višine praktično enako visoka kot Krim. Zato sem pričakoval, da bo tudi s kolesom spust kratek, vendar izkazalo se je, da je cesta na Slivnico iz Cerknice dolga v eno smer 8 km. Na Slivnico pa je po podobni poti možno priti tudi iz Grahovega in obe cesti se srečata pred vrhom.

Spust je večinoma po makadamu, razen zadnji, krajši odsek je asfalt. Na lestvici od ena do pet glede možnosti, da se na tem spustu raztreščiš, bi dal oceno dve, zaradi razmer, ker je bilo na poti blato, ponekod pa še vedno zaplate snega, ji zvišam oceno za ena na tri od pet. Na nekaterih odsekih je ob cesti strm prepad, tako da tu si nikakor ne želiš zapeljati s ceste. Ker ti blato pri spustu nese izpod koles v glavo pa to še dodatno oteži spust. Maksimalna dosežena hitrost je bila 45 km/h, kar se mi zdi za makadam solidno. Glavna past na poti navzdol so udarne jame, tako da je potrebna pri spustu ves čas polna koncentracija, sicer lahko izvedeš figuro, ki se ji reče…Ne smem se preveč norčevati, da se nekoč po meni ne poimenuje kakšen spektakularen padec.

Podobno kot na vrhu Krima je tudi na vrhu Slivnice križ in cel kup raznih anten. V bližini vrha pa ima svoj višinski bazni tabor radio klub Ljubljana s klicnim znakom S53AJK. Dom na Slivnici za razliko od doma na Krimu trenutno deluje brez posadke, se pa kljub temu da dobiti čaj, pivo in še neke druge napitke ter pite. Za prispevke pa je namenjen nabiralnik. Upam, da večina plača, kar vzame, sicer tole dela izgubo. Ampak planinci so znani kot dobri ljudje, tako da verjetno plačajo, kar vzamejo.

V daljavi radar na Ljubljanskem vrhu, kjer je tudi znana proga za spuste z gorskim kolesom.

Na spodnji sliki 35 let stara kačasta smreka. Meni sicer deluje na prvi pogled kot navadna smreka, je pa menda nekaj posebnega in takih smrek je pri nas samo deset. Očitno redke drevesne vrste nimajo na črnem trgu tako visoke vrednosti, kot redke živalske vrste, sicer bi tole smreko verjetno že kdo posekal in predelal v ekskluzivne zobotrebce iz kačaste smreke. Je pa nasploh zanimivo ob poti na Slivnico opazovati, kako se izmenjujejo iglavci in listavci.

Tako umazano je videti kolo pred začetkom spusta z vrha Slivnice. Na cilju v dolini je potem videti še bistveno huje. Sem se pa naučil, da se s tem nima smisla obremenjevati, ker umazanija je del spustov z električnim gorskim kolesom. Kar se tiče čiščenja je še najboljše, da počakaš, da se blato posuši in potem pobrišeš s suho krpo. Ampak naslednjič bo spet umazano vse. Kolo, avto, obleke, nahrbtnik, čelada…Brez zajetne sponzorske pogodbe se tega ne grem nikdar.

Vse foto: Dr. Onyx

One Response to “Spust s Slivnice”

  1. Waldo Lalić Says:

    Wow! Prelijepo! Priroda je čarobna! Jako volim tu kombinaciju starog i novog. Stari style ( planinarski dom), a unutra sva moguća najnovija tehnologija (freezer, oven etc etc.).
    Ja sam in Calgary and altitude here is about 1050 meters. Preety high. Prerija. Ravan teren. Prve planine su Rocky Mountains in Canmore 105 km daleko. Ali klima je pretty rigid and windy.
    DrOnyx čestitam na krasnom downhillu, lijepoj cesti i novom, već starom, drugu – gornom velosipedu!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s