Večerja na Krimu

Tole sedaj počasi postaja že tradicionalno. Večerja na Krimu.

Krim je sicer od mene oddaljen 20 km v eno smer in leži 800 metrov višje, ampak z električnim gorskim kolesom je to nekaj malega več kot eno uro lahkotnega kolesarjenja, po večinoma makadamskih gozdnih poteh. Za ceno ene vstopnice, ki je za povrh še brezplačna, tako dobiš nekaj rekreacije, gurmanski užitek in še spust v dolino.

Običajno za večerjo na Krimu vzamem skutine štruklje, samo tokrat jih niso imeli, tako da sem se moral zadovoljiti z jabolčnim zavitkom. Beseda zadovoljiti sicer meni zveni smešno, ampak je menda v tem kontekstu pravilno uporabljena. V slovarju za besedo zadovoljiti med drugim piše – narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam.

Edino kar me pri tem gurmanskem užitku na Krimu moti je, da ti hrano postrežejo v neko plastično škatlo in za pribor dobiš plastične vilice. Vem, da planinski dom na Krimu ni mišljen kot gostilna s tremi zvezdicami, ampak kljub vsemu. Vsaj zame ima hrana različen okus tudi glede na to, v čem je postrežena. Meni najljubša je brez konkurence glinena posoda in naslednjič bom s seboj pripeljal na Krim v nahrbtniku nek glinen krožnik in normalne vilice.

Zelo lepe izdelke iz gline imajo v Rokodelskem centru v Ribnici, ki ima zraven trgovino, kjer se da ročno narejeno glineno posodo tudi kupiti. Ni pa Ribnica tako blizu, da bi lahko v spodnjicah skočil po posodo, tako kot greš lahko v BTC. Da se sicer naročiti tudi po pošti iz spletne trgovine, samo to ni isto. Glineno posodo moraš potipati in potrkati, da slišiš kako zveni. Je pa tudi res, da se glinena posoda prej razbije, sploh če nisi pazljiv in moraš vsake toliko časa obnavljati zalogo. Ampak po moje je vredno, ker je hrana v taki posodi zame bistveno bolj okusna. Morda ni slaba ideja, da ko se bodo spet odprle gostilne, s seboj prinesem svojo glineno posodo in jih prosim, če mi vanjo postrežejo. Samo lahko da bo kdo zaradi tega užaljen, ker so dali premoženje za kitajski porcelan in še danes odplačujejo kredite.

Naslednjič torej na Krim z glineno posodo v nahrbtniku.

Vreme na vrhu Krima ni bilo idealno in težko rečem, da je bilo nebo brez oblačka, ob prijetnih 20 stopinjah v senci. Morda tudi zato ni bilo na vrhu nikogar. Ampak dobro, jabolčni zavitek sem kljub temu dobil, tako da nisem ostal brez večerje, gurmanskega užitka in zadovoljene potrebe.

Vse foto: Dr. Onyx

Pri meni je bilo popoldan razmeroma toplo in sončno, na vrhu Krima pa je začelo rahlo deževati in se je tudi precej shladilo, tako da je padal ledeni dež. Pri spustu je na čeladi zvenelo, kot da bi padala toča po strehi. Do sedaj sem se že naučil, da je potrebno s seboj vzeti v nahrbtniku obleke, kot za v hribe, saj je vreme na taki višini lahko bistveno drugačno, kot v dolini in tudi temperaturna razlika je lahko precejšnja. Spodaj začneš v kratkih rokavih, na vrhu pa oblečeš bundo in debele rokavice. Ne bom pa čisto nič presenečen, če bo tudi maja na vrhu Krima zapadel sneg. Sem pa tokrat pri spustu pojedel veliko finega peska, ki ga je metalo izpod koles.

Menda je fin pesek dober za jajca.

Kokošja.

Poglej še:
Spust z vrha Krima

One Response to “Večerja na Krimu”

  1. Tanja Says:

    Pa dober tek za naslednjič.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s


%d bloggers like this: