Odgovor ECB

Iz ECB so mi odgovorili na The Great Fraud of the central banks! tole:


Dear Mr Onyx,

Thank you for your email of 18 March 2021 and sharing your views and observations with the European Central Bank (ECB).

The coronavirus has had an unexpected and large impact on the global economy. Together with the “shutdown” of national economy, this corresponds from the economic perspective to the combination of a contractionary supply shock and an aligned demand shock. 

Back in the second quarter of quartal 2020, a series of prestigious economic institutes had already forecast a double-digit decline in gross domestic product for Germany, Europe and also globally.

Against this backdrop, governments and central banks have launched unprecedented supported packages of previously unimagined dimensions. This will no doubt be accompanied by significant costs, although Germany can benefit from and live off its previously very sound financial policy. 

Previous bouts of hyperinflation (with monthly inflation rates in excess of 50%) have always been caused by sovereigns assuming excessive volumes of debt over longer periods of time in connection with monetary financing by the central bank. This will certainly not be the case in Europe. By their very nature, the current measures are one-off measures of limited scope and duration, even if they will need to be maintained for a somewhat longer period of time. 

For further information, you may also wish to follow the ECB strategy review via the ECB Listens Portal here: https://www.ecb.europa.eu/home/search/review/html/index.en.html

Yours sincerely,

Public enquiries team 
Internal and External Engagement Division 
Directorate General Communications
EUROPEAN CENTRAL BANK


Torej inflacije, ki bi presegla 50% mesečno, po mnenju ECB ne bo. Lahko smo pomirjeni. Kakšnega drugega pametnega zaključka iz tega kratkega odgovora nisem razbral.

Se pa “tiskanje denarja”, oziroma kot se temu sedaj strokovno reče “kvantitativno sproščanje” (QE), ni začelo z epidemijo leta 2020, ampak se je začelo že marca leta 2015. Neposredna posledica take monetarne politike, ki traja sedaj že šesto leto zapored in se je leta 2020 samo še okrepila, je visoka rast cen naložb, med drugim tudi nepremičnin in razvrednotenje prihrankov varčevalcev na bankah prek inflacije in nič procentov obresti na depozite. To so v odgovoru spregledali oziroma je verjetno edini primerni komentar na to “no comment“.

Banke sicer v takem monetarnem okolju varčevalcev dejansko sploh več ne potrebujejo, saj jim lahko potrebno likvidnost zagotavlja neposredno kar sama centralna banka s tiskanjem denarja, vendar to pa v praksi tudi pomeni, da velika večina denarja na bankah ni več vezanega, ampak se ga lahko kadarkoli dvigne. Torej idealno okolje za bank run. Bomo videli, če bo v takem primeru centralna banka še sposobna zagotavljati vso potrebno likvidnost. Samo v Sloveniji je menda na bankah denarja za več kot 23 MRD evrov. Težko ocenim, koliko je to prostorsko v bankovcih po 200 €, ampak zdi se mi, da bo potrebno kar nekaj težkih kamionov ali celo vlakovnih kompozicij denarja, če bodo želeli izplačati samo Slovenske varčevalce. Kje so še vsi ostali v evro območju!

Čeprav vem, da centralna banka nima nekih nalog s področja izobraževanja, vendar kljub vsemu se mi zdi, da dajejo mlajšim generacijam napačne signale v smislu, da je varčevanje nekaj slabega in da varčevalce prve pokradejo. Zakonito pokradejo. Mladina potem to razume tako, da je potrebno z denarjem delati tako, kot z igralnimi žetoni v igralnicah. Torej položiti stave. In trenutno večina mladine po mojem mnenju stavi na kripto tržnici. Resda nekateri odpeljejo domov novega lambota, ampak v primeru zloma trga bodo lahko številni ob vse prihranke. To je slabost igralnic. Dobitek je odvisen od sreče in to ne more biti nikdar resno varčevanje.

Lahko si sicer Evropska centralna banka domišlja, da s tako denarno politiko pomaga tudi mladim, da lažje pridejo do stanovanj. Drži, da so krediti lažje dostopni in obrestna mera pri hipotekarnih kreditih nizka, ampak taka monetarna politika je povzročila visoko rast cen nepremičnin. Torej ponujajo poceni kredite za zelo draga stanovanja! Po drugi strani številni mladi sploh niso kreditno sposobni za nakup stanovanja, saj nimajo privarčevanih dovolj sredstev za polog ali pa imajo preslabo kreditno oceno. Taka monetarna politika dejansko najbolj koristi najpremožnejšim, ki lahko s poceni krediti kupijo drugo, tretjo, četrto ali peto investicijsko nepremično. Ali je namerno to tako, težko sodim. Po moje je. Saj tudi centralni bankirji niso neumni in dobro vidijo, kaj je povzročila njihova monetarna politika. Dobro vidijo in vedo, komu se jemlje in kdo ima od take monetarne politike največ koristi. V prid tezi, da gre za zavestno prevaro, ki ima za cilj napihovanje vrednosti naložb pa govori tudi dejstvo, da se obresti za potrošniška posojila niso bistveno znižale, in to kljub temu, da imajo sedaj banke denar praktično zastonj. Če bi res želeli spodbuditi potrošnjo, bi znižali tudi te obresti. Pa jih niso.

Morda centralne banke pričakujejo, da bo sedaj kar naenkrat vsak mali varčevalec postal čez noč investicijski bančnik in spremljal poteze centralnih bank, obresti na državne obveznice, delal analize delnic in spremljal grafe raznih indeksov ter premikal denar med različnimi naložbami? Ali pa zaupal prihranke raznim skladom ali upravljavcem premoženja, pri čemer seveda oni v prvi vrsti poskrbijo zase in naredijo običajno manjši donos, kot navaden indeksni sklad (ETF) z minimalno upravljavsko provizijo. In ponavadi je tak mali investitor prva žrtev finančnih zlomov, saj se prepozno umakne oziroma proda z izgubo v napačnem času.

Sama ideja, da se prikrito pokrade varčevalce na bankah zato, da postanejo najbogatejši še bistveno bolj bogati, pa je zame finančni genocid, ki mora dobiti svoje mesto v zgodovini!

Jaz se sicer po eni strani morda lahko celo delam, da poskušam razumeti, kako želijo centralne banke s takimi ukrepi monetarne politike med drugim tudi zvišati potrošnjo ter s tem inflacijo, ampak učinek je morda ravno nasproten in se bo inflacija zvišala zaradi drugih razlogov. Namreč danes lahko vsak opazi, kako hitro se dražijo nepremičnine, kako rastejo cene zlasti ameriških delnic, kako je zrasla cena zlata, sploh pa cena raznih špekulativnih kriptovalut. Kot sem enkrat že napisal, si tudi “običajni” ljudje želimo obogateti, ne pa samo trošiti, torej vsakih par let kupiti novo kuhinjo, nov televizor ali nov avto, kar povzroči tako imenovan “money velocity” in prispeva k zvišanju uradno izračunane inflacije.

Torej okolje ničelnih obrestnih mer in lahko dostopnega denarja je dejansko ena velika reklama za naložbe, ne za potrošnjo!

Če malo razmisliš, v takem okolju ne greš kupovati novega avtomobila, nove kuhinje ali novega televizorja, ampak ves razpoložljiv denar vložiš v naložbe, ali še bolje greš na banko po čim višji kredit, z čim nižjo fiksno obrestno mero ter greš kupiti investicijske nepremičnine in postaneš najemodajalec (landlord). Ampak vsi ti, z visokimi krediti za naslednjih 30 let, bodo naslednjih 30 let bolj slabi potrošniki, saj jim ne bo ostalo prav veliko od plače, da bi lahko trošili in kupovali reči, ki jih dejansko večinoma sploh ne potrebujejo. To pa je nočna mora potrošniškega kapitalizma. Potrošniki, ki ne morejo ali nočejo trošiti. Ob tem, da se marsikdo s takim dolgoročnim kreditom sploh ne zaveda, kako dolga doba je 30 let in kaj vse se v tem času zgodi.

Taka monetarna politika centralnih bank je kot rečeno povzročila strmo rast naložb. Marsikatera od teh naložb ima sedaj nerealno, visoko napihnjeno vrednost. Ta problem nerealnega vrednotenja na področju naložb pa je rešljiv na dva načina. Ali se vse te balone popoka in lastniki teh naložb izgubijo veliko (fiktivnega) premoženja, ali pa se tako visoko vrednotenje upraviči z visoko inflacijo, ker v tem primeru pa izgubi denar na vrednosti. Glede na to, da so se tokrat centralni bančniki kot kaže spravili na običajne ljudi in srednji sloj, da bi bili lahko bogati še bistveno bogatejši, se sam osebno bolj nagibam za možnost visoke inflacije, kjer bodo ljudje v naslednjih nekaj letih še bolj izgubljali prihranke na bankah, kupna moč plač pa se bo tudi še bistveno bolj znižala. Srednji sloj pa bo praktično izginil, saj bodo srednji sloj samo še ljudje z zelo visokimi dolgovi. Kaj drugega jim po moje v trenutnih okoliščinah niti ne preostane, saj bi bistveno povišanje obrestnih mer za zaustavljanje inflacije povzročilo bankrote številnih visoko zadolženih držav, ki bremena dolgov tako ne bi več zmogle.

Pri vsem skupaj gre po moje tudi za nekakšen finančni komunizem, kjer so centralne banke prevzele vlogo centralnih komitejev v komunizmu, saj so sedaj vsi žarometi uperjeni v njih in vsi podrobno spremljajo njihove odločitve. To pa preprosto zato, ker so centralne banke s svojimi potezami tako zelo posegle na finančne trge. Tu so si po moje povsem po nepotrebnem naložili ogromno breme in odgovornost, ker sedaj praktično vsi pričakujejo, da jih bo reševala centralna banka. Samo na račun koga? Na račun varčevalcev na komercialnih bankah? Na račun tistih, ki ne zmorejo brez kredita niti nepredvidenega stroška v višini nekaj 100 evrov?

Če bi bil nekoliko mlajši, bi zaprosil za pripravništvo na sedežu ECB v Frankfurtu in bi potem pisal take odgovore. Pripravniška plača na sedežu ECB v Frankfurtu pa je verjetno nekaj kratnik sedanje plače. Samo kaj, ko nisem sposoben tako grdo lagati ljudem.

Ja, vem. Delam se še bolj neumnega, kot sem, da ostalim ni nerodno. Svetovne centralne banke samo sledijo temu, kar počne ameriška centralna banka FED. Ampak to v ničemer ne zmanjša njihove odgovornosti! Če jaz sledim serijskem morilcu in počnem natančno isto, kar počne on, nisem nič manj okruten serijski morilec! Sem samo copycat.

V življenju sem videl že nekaj prevar, vendar je tale do sedaj najbolj inteligentna in po obsegu tudi največja, saj gre praktično za globalno prevaro.

Po mojem mnenju si avtorji te prevare vsekakor zaslužijo svoje nečastno mesto v zgodovini! Centralne banke bi morale zbujati zaupanje, ne pa biti vir finančnih prevar in biti centralni bančnik je med drugim tudi velika odgovornost, saj njihove odločitve močno vplivajo ne samo na gospodarstvo, ampak lahko ogrozijo tudi prihranke prebivalcev, pokojnine in še marsikaj.

Ko sem jim poslal nekoliko lepše zapakiran zgornji odgovor so mi iz ECB odgovorili sledeče:


Dear Mr Onyx,

Thank you for reverting to us with your email of 25 May 2021 and for sharing your views and observations with the European Central Bank (ECB).

We would like to inform you that your concerns have, indeed, also been addressed to the ECB by other members of the public and the ECB is taking a close look at these topics. In this regard, the ECB President Lagarde has launched the ECB strategy review, including a public consultation among stakeholders, academics, financial sector representatives, civil society organisations as well as private persons. A first summary report has been published and is accessible on the ECB website here.

You may further wish to follow the decisions and information on the review of ECB monetary policy strategy through the ECB Listens Portal.

Yours sincerely,

Internal and External Engagement Division
Directorate General Communications
EUROPEAN CENTRAL BANK
Tel: +49 69 1344 1300
Email: info@ecb.europa.eu
http://www.ecb.europa.eu


Nadaljnja polemika z ECB nima smisla.

Z nekaj smole se centralnim bankirjem zlahka zgodi, da jih bodo na koncu te finančne operacije (manipulacije) sovražili vsi. Najprej varčevalci na bankah, ki so jih že in še jih bodo pokradli prek inflacije in nič procentov obresti. V nekem trenutku se zna zgoditi, da bodo zaradi previsoke inflacije centralne banke prisiljene močno dvigniti obrestne mere, kar bo pomenilo takoj velike težave za vse tiste, ki imajo hipotekarne kredite z variabilno obrestno mero. Številni po svetu bodo zaradi nezmožnosti odplačevanja dolgov zgubili stanovanja in hiše. Propadla bodo številne zombi podjetja, ki jih pri življenju drži samo še ohlapna monetarna politika. Nakar verjetno sledi huda recesija iz zlom delniških trgov, hkrati pa se bodo v težavah znašle tudi številne države, ki zaradi visokega dolga in visokih obresti bremena ne bodo več zmogla. Dolg držav, izražen v BDP, pa bo močno narasel zaradi recesije in manjše gospodarske aktivnosti ter posledično padca BDP. Skratka, krog ljudi, ki bo na koncu sovražil centralne bankirje bo lahko zelo velik. Če se ta črni scenarij res uresniči, bo krivda tokrat izključno na strani centralnih bank in njihovi monetarni politiki. Vrsto let so vsa opozorila gladko preslišali in ignorirali.

Svetovni finančni in monetarni sistem ni tako kot nuklearna elektrarna, kjer so narejeni zelo natančni matematično fizikalni modeli in se jo da zelo natančno upravljati. Centralne banke takih modelov zanesljivo nimajo in tako natančno upravljanje tega sistema žal ni možno. Zato ni nikakršne garancije, da se tokratni poskus ne konča kot finančni Černobil. Držimo pesti, da vedo kaj delajo in predvsem, da bo sreča na njihovi strani.

To, da imam jaz slab občutek, ne pomeni še nič.

Ko smo prevzemali evro leta 2006 so se nekateri veselili, da se sedaj ne bo dalo več tako enostavno tiskati denarja in smo upravljanje z denarjem predali nekomu, ki to obvlada. Zgodovina ima očitno smisel za ironijo. Sedaj na veliko tiskajo denar v Frankfurtu!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s