Prvi odmerek Pfizerja

Pred dnevi me pokliče neka gospa iz zdravstvenega doma in mi je dejala, da sem na vrsti za cepljenje s cepivom podjetja Pfizer za Covid-19. Prvo kar mi je ob tem prišlo na misel je, da bi jo vprašal, ali moram priti na tešče, samo sem se premagal, ker bi se morda premislili in mi ne bi dali cepiva.

Cepljenje na Vrhniki v Zdravstvenem domu je moram reči načrtovano kot boljša vojaška operacija. Pokličejo te praktično do sekunde natančno, kot so ti povedali po telefonu. Torej nobenega mučnega čakanja po čakalnicah, kot je običajno pri ostalih zdravstvenih pregledih. Dobiš injekcijo in se usedeš za 15 minut. Čemu naj bi služilo to sedenje na stolih, nisem uspel ugotoviti, izgleda pa smešno, ko zagledaš polno dvorano ljudi, ki sedijo na stolih in ne vedo zakaj sedijo na stolih. Mogoče teh 15 minut spremljajo, da jim ne umreš pred nosom in imajo za umrle kje blizu postavljeno hladilnico. Jaz sicer nisem opazil, da bi se kdo zložil s stola. Sam sem sicer malo goljufal in sem odšel po 10 minutah, ker se mi ni ljubilo čakati. Izkoristih sem trenutek nepazljivosti medicinske sestre oziroma bolj verjetno študentke.

Po cepivu sem šel direktno v lekarno po Lekadol, ker mi je sodelavka svetovala, da vzamem Lekadol proti stranskim učinkom. Potem pa v najbližjo slaščičarno na kavo z mleko in ježka, da sem pogoltnil Lekadol. Ali je to res pametno, ne vem. Ena druga sodelavka je imela pomisleke, da s tem preprečim organizmu odziv na cepivo. Ampak če bi Lekadol res škodil, bi verjetno to že ugotovili in prepovedali zaužitje po cepljenju.

Zaenkrat se počutim izvrstno. Kot bi vzel zjutraj na tešče čisti kokain, brez kruha. Toliko energije nisem imel že dolgo. Na misel mi je prišlo, da bi posadil lovorikovec za živo mejo in sem se odpeljal direktno v vrtnarijo iskat sadike. V mali avto sem jih naložil 35, kar je verjetno svetovni rekord za Guinnessovo knjigo. Sploh si nisem predstavljal, da se lahko zloži toliko sadik lovorikovca v tako mali avto. Sicer potem ne vidiš več ven na cesto, ampak po cepljenju se s takimi malenkosti več ne obremenjuješ. Ne moti te niti to, da je avto potem znotraj moker in blaten.

Ob poti do vrtnarije sem opazil, da se sušijo številne ciprese, zlasti tiste, ki jih imajo ljudje za živo mejo okrog hiš. Prav neverjetno, koliko je tega. Očitno poteka v senci Covid-19 še ena epidemija. Menda smo neko bolezen oziroma škodljivca uvozili skupaj s cipresami iz tujine. Tudi pri meni letos opažam, da je živa meja iz cipres čedalje bolj nezdravo rjava. Moram čim prej zagnati program za diagnostiko. Morda gre samo za pomanjkanje hranilnih snovi in reši problem gnojenje, čeprav dvomim, ker to bi se pojavilo kasneje spomladi ali poleti. Močno upam, da ne gre za hrošča s simpatičnim imenom južni brinov krasnik (kdo si je izmislil to ime za škodljivca?) ali glivično okužbo. To bo težje za sanirat. Glede na ogromen obseg sušenja cipres pri nas se mi zdi, da ta rastlina preprosto ni več primerna za urejanje okolice hiš, vsaj dokler se ne najde neke delujoče rešitve za to epidemijo krasnika. Kar pa dvomim. Verjetno bo čez čas bistveno manj cipres v vrtovih in živih mejah kot smo jih bili vajeni. Kovinske ograje imajo vsaj eno prednost pred zeleno živo mejo. Ne napadajo jih škodljivci in bolezni, razen rje. Pa tudi redno obrezovanje ni potrebno.

Sam sem bil presenečen, ko sem opazil, da so vse te številne vrtnarije zlasti veliki uvozniki dreves in rastlin iz tujine. Očitno rastlin sami več ne vzgajajo. Samo uvožene preprodajajo naprej. Nekakšna globalizacija v vrtnarstvu. Nisem pa raziskoval, ali so tudi drevesa iz Vietnama ali Bangladeša, ali jih delajo kje bližje.

Energije imam toliko, če bi mi nekdo rekel, da naj grem zapeljati Sandro Bullock, bi se verjetno usedel na letalo in odletel v New Orleans, Louisiana, ZDA. Tole cepivo od Pfizerja povsem zamegli razsodnost. Vsaj pri meni. In to že po prvi dozi. Kaj bo šele po drugi?

Upam, da simptomi cepiva čim prej izzvenijo, sicer se bom lotil še prekrivanja strehe in nove fasade na hiši. Pa ne smem več kupiti nobenega novega drevesa, ker mi na vrtu počasi že zmanjkuje prostora. Onyx, ponavljaj za mano, ne kupi nobenega drevesa več, ker zmanjkuje prostora na vrtu, ne kupi nobenega drevesa več, ker zmanjkuje prostora na vrtu, ne kupi nobenega drevesa več, ker zmanjkuje prostora na vrtu…Klicaj!

Jutri pa grem kupiti še kakšen javor z zlato rumenimi listi za na vrt. Tega še nimam. Imam samo takega z rdečimi listi. Potem pa res nobenega novega drevesa več. No, morda še eno češnjo, da bodo tri v vrsti. Ena starejša od mene, ena malo mlajša od mene in ena nova. Tris češenj. Je pa ironija, da ne jem nobenega sadja, torej tudi ne češenj na vrtu. Pticam po moje ni jasno, zakaj je na mojih češnjah toliko za pojest. Samo letos žal ne bo nič, ker je češnje uničila zmrzal.

vir: Proizvajalec (ni isto kot avtor)

V bistvu pa sem se prijavil za cepljenje predvsem ker se mi gre da dobim digitalni zeleni potni list, da lahko potujem naokrog. Letos bo po mojem mnenju zlata doba za turizem. Enkratna priložnost, kot jo že dolgo ni bilo. V planu imam road trip po Toskani z avtom in kolesom, Andaluzija, Rim, če bo čas in ostane še kad dopusta morda še Lizbona ali Švedska in Narvik. Morda celo Dubrovnik. Tudi v Dubrovniku nisem bil še nikdar. Potrebno bo čim bolje izkoristiti čas, preden se vrnejo Azijske kobilice in bo spet neznosna gužva povsod. Azijcem bi morali dati po mojem mnenju neke kvote, koliko jih lahko pride kot turistov v Evropo. Saj je tudi Azija lepa, samo vsi rinejo sem. Ali pa se nam samo tako zdi, ker v Aziji živi neverjetnih 4,5 milijarde ljudi. Naših 2 milijona ni niti za manjši slum v predmestju Kalkute.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s