K6

K6 – Po dolini reke Dragonje je kolesarska pot po notranjosti slovenske Istre. Sama kolesarska pot ni posebej označena, razen da so na nekaterih delih poti kolesarske oznake, koliko je še kilometrov do katerega kraja. Zato je potrebno za to pot nekaj priprav in sicer ali zemljevid z oznakami večjih mest, kjer gre ta pot, ali pa navigacija. Jaz sem si s pomočjo programa narisal pot in jo naložil na Garmina, kar je delovalo skoraj brezhibno, samo na enem odseku pred vzponom proti kraju Babiči je program narisal kar bližnjico, kjer me je pa pričakal razburjen pes. Ker imam že eno slabo izkušnjo z napadalnim, besnim psom, sem se vrnil nazaj na glavno cesto in šel po daljši poti. Poskušam se tudi sicer držati pravila, da moraš počakati, da se ti zacelijo ene rane od ugriza psa, preden greš izzivati naslednjega.

Ker je pot krožna lahko začneš kjerkoli, poteka pa večinoma po poteh, kjer se vsaj jaz ne vozim prav pogosto, saj na obali uporabljam večinoma samo cesto iz Kopra do Sečovelj.

Sem pa že na začetku kolesarske poti vedel, kje se bo končala. Čez par ur v morju. In na to sem se spomnil še večkrat.

Jaz sem avto parkiral pri Letališču Portorož v Sečovljah in potem kolesaril v smeri doline reke Dragonje. Ta ravninski del kolesarske poti poteka večinoma med vinogradi in nasadi oljk, ob poti pa sem opazil tudi nasad češenj, ki jim je tu narava s pozebo prizanesla. Na začetku od Sečovelj do Dragonje je precej prometna asfaltna cesta, kasneje po dolini reke Dragonje pa večinoma makadam, zato pride prav kolo za trek. Ne kolesariš pa ob vodi, kot bi si kdo morda mislil, saj sem vodo videl samo na dveh ali treh mestih in Dragonja je v tem letnem času bolj potok. Verjetno je jeseni ali ob večjih nalivih tu več vode.

Ko prideš po krajšem vzponu do križišča pri kraju Babiči si nekje na sredini poti, čeprav težji del pride šele na vrsto. Tu sem jaz mimogrede skočil še do Marezig, ki so nekaj več kot kilometer desno navzgor po klancu. Če kdo išče navdih za pergolo, ga bo tu našel in ne moreš veliko zgrešiti, če skopiraš kar ta načrt. Menda imajo ženske pergole rade, tako da to ni zgrešena investicija. In iz te pergole je še lep razgled na Tržaški zaliv. Je pa ta pergola del vinske fontane v Marezigah, ki je menda tudi znana kot prva vinska fontana pri nas.

Kakor sem razumel natakarja v tej fontani ni mogoče kupiti recimo samo kozarec vina, kot v gostilni. Edina možnost je, da zares kupiš kozarec za vino v vrečki, ki ga odneseš domov za spomin, zraven pa dobiš tri žetone za tri decilitre vina, ki si ga lahko sam natočiš na fontani. Izbiraš pa lahko med tremi oziroma štirimi vrstami vin, če dva refoška štejem kot različno vrsto. Cena tega paketa je verjetno okrog 12 €, kar je po mojem mnenju precej drago, saj je preračunano liter malvazije ali refoška tu vreden 40 €. Temu v ekonomiji rečemo da gre za posel z visoko dodano vrednostjo. Če bodo koga v šoli spraševali, kaj je dodana vrednost, lahko omeni to vinsko fontano in bo pohvaljen.

Kakor razumem, v tej fontani tudi ni opcija, da prineseš s seboj svoj (njihov) kozarec, ki si ga kupil že enkrat prej, tako da komur je tu vino res zelo všeč, bo imel čez čas doma celo zbirko teh kozarcev. Ampak ne smem biti preveč kritičen. Pogled od zgoraj je lep in okolica lepo urejena, tako da vredno obiska. Nimajo pa Marezige pridiha stare, kamnite Istrske vasice, kot recimo Koštabona ali Padna. Če kdo to pričakuje, bo razočaran. Na tej kolesarski poti je temu še najbližje vas Pomjan, ki je par kilometrov naprej od tu in kjer se je menda dogajala nadaljevanka Usodno vino.

Ne vem, ali je bilo usodno vino, ali opoldanska vročina, ali kombinacija obojega, ampak naslednji del poti od Babičev do Pomjana sem se kar namučil, saj sledi kakšne 2 kilometra vzpona in nekajkrat sem si zaželel, da bi imel s seboj električno kolo, večkrat pa sem pomislil tudi na kopanje v morju. To je tudi najhujši vzpon na celotni kolesarski poti K6 in ko prideš v Pomjan do razgledne točke, si na višini 360 metrov. Na cesti je bil nekje znak, da je prepovedan promet, vendar domačini ta znak ignorirajo in se vozijo mimo tudi z avtomobili. Je pa na enem delu kot kaže naliv spodnesel cesto, tako da že ob naslednjem večjem nalivu tu morda ceste sploh ne bo več. Vsekakor si ne želiš biti takrat v avtu, ker pogled navzdol po hribu je kar srhljiv.

Od Pomjana do Šmarij sledi spust in Mercator v Šmarjah je prva trgovina, ki sem jo srečal ob poti. Verjetno če bi iskal, bi našel kakšno trgovino morda tudi v Marezigah. Imajo pa v Šmarjah tudi nenavaden spomenik partizanu, ki je videti, kot bi ga izklesala narava. Če bi ta spomenik postavili nekam v naravno okolje sem prepričan, da bi marsikdo mislil, da je to delo narave, ne človeških rok.

Zadnji del kolesarske poti K6 od Gažona proti Šaredu in Kortam nudi lep razgled na obalo iz drugačne perspektive, kot smo jo vajeni, ko se peljemo ob obali. Izolo sem prepoznal samo po dimniku in marini. Tudi tu je še nekaj lažjih vzponov in potem sledi še strm spust iz Kort proti Sečovljam.

Skupna dolžina poti je okrog 47 kilometrov in vzponov za okrog 700 metrov, pri čemer sem štel še Marezige, ki sicer uradno niso del kolesarske poti K6. Skupen čas pa raje ne napišem. Očitno sem se predolgo zadržal v vinski fontani v Marezigah.

Morje pa ravno pravšnjih 22 stopinj.

Če sem kakšno ime kraja napačno sklanjal, se seveda oproščam za napako. So pa ta Istrska imena nekaterih krajev vsaj zame težka. Kako bi se lahko reklo nekomu, ki živi v Marezigah? Marezigčan zveni nenavadno in to še nisem slišal. Mogoče Marezjan, ampak tudi to ne zveni pravilno. Kako se pravilno sklanja kraj Šmarje, si tudi ne bi upal suvereno ugibati. Kako se imenuješ, če živiš v Gažonu ali Kortah? Za Gažončane in Kortežane še nisem slišal. Gažonjan in Kortčan možno, a malo verjetno. Za ljubitelje pravilne slovenščine bodo ti kraji lep izziv. Se pa lahko vedno ustaviš in vprašaš domačine, kako sami sebe kličejo. Pa še to vprašanje, če bo odgovor pravilen in v skladu s slovnico, ki jo poučujejo v Ljubljani.

Za Marezige sem šel pogledati na internet, kako se imenuje prebivalec tega kraja. Marežgan in Marežganka. To ne bi nikdar uganil! Kaj ni Prežganka neka juha z jajci?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s