Dr. Onyx

Do naših velikih gradbincev jaz ne čutim prav nikakršne naklonjenosti.

Še do pred leta dni so morali služiti naravnost ogromne denarje na izgradnji nepremičnin, saj so na eni strani kupce uspeli prepričati, da je v Ljubljani kvadratni meter novogradnje res vreden 3000 € ali celo še več, pa čeprav so oni morda izgradili isti kvadratni meter za samo 800 €!

Na drugi strani so tudi v tistih zlatih časih gradbeništva večinoma tuje delavce plačevali sramotno nizko! 350 € plače, plus 150 € za streho nad glavo, ki pa jih dobi večina gradbincev zvito nazaj tako, da sodobnemu sužnju prijazno ponudi prenočišče, oziroma bolje rečeno smrdljivo luknjo, ki bolj spominja na kakšno ladijsko kabino. Tako je bilo pred leti in povsem enako je danes. Ne glede na to, ali smo sredi krize ali konjunkture, za delavca je vedno kriza!

Mi pa ob vsem tem ena zadeva še vedno nikakor ne gre v glavo.

Namreč še do pred leta dni je gradbinec (bolje rečeno investitor) v Ljubljani na vsak kvadratni meter zaslužil lahko tudi tja do 2000 € čistega profita in stanovanja v tistih časih so se praktično razprodala vnaprej, ker so bili ljudje prepričani, da je investicija v stanovanje naložba, ki ne more izgubiti na vrednosti in je vsaka cena sprejemljiva.

Pričakoval bi, da se bodo veliki gradbinci obnašali podobno, kot mali nepremičninski investitorji, ki so iz profita pri izgradnji enega stanovanja financirali izgradnjo dveh drugih. Jaz sem govoril z enim takim malim podjetnikom, ki je pustil službo in začel še sam v okolici odkupovati na veliko zemljišča in graditi dvojčke, trojčke, četverčke. Ta mega piramidna igra je ves ta čas čudovito delovala, ker se je pri vsakem dokončanem projektu zaslužilo prek 100 %, če le nisi bil popolni bedak in zidarje iz juga plačeval po 5000 € neto.

Če bi po tej logiki gradili tudi veliki, kot je (bil) recimo Vegrad, ni logično, zakaj je morala NLB financirati praktično celotno izgradnjo Celovških dvorov s kreditom? Ob takih zaslužkih, kot so jih dosegali v preteklosti, bi pričakoval, da potrebujejo morda samo še minimalni kredit v višini parih odstotkov investicije, ostalo pa financirajo s pomočjo zaslužkov iz “dobrega dela preteklih let”.

Nekateri so me poskušali celo prepričati, da je NLB dal kredit za Celovške dvore v višini skupne oglaševane cene stanovanj, kar se mi zdi pa sploh neumnost, saj verjetno gradbenik potrebuje denar samo za financiranje izgradnje, torej nakup zemljišča, komunalno ureditev, projektiranje, material, plačilo delavcem in ekonomski propagando (jumbo plakate), medtem ko za bodoči profit kredita pa res ne potrebujejo! In po moji grobi oceni neto cena izgradnje kvadratnega metra človeškega kokošnjaka, stisnjenega med dve najbolj prometni cesti, kot so tudi Celovški dvori, nikakor ne more presegati 1000 €! Če jim za tak denar ne uspe zgraditi takega betonskega geta, potem naj takoj opustijo vsako upanje in se začnejo ukvarjati raje z vzrejo pasemskih psov z rodovnikom.

Pa nikakor ni samo Vegrad tisti, ki so mu očitno čudežno izginili vsi zaslužki iz zlatega obdobja gradbeništva in ni privarčeval ničesar od takrat!

Saj drugače niti teoretično ne bi bilo možno, da bi “izpostavljenost” naših bank zaradi financiranja nepremičnin za trg dosegala fantastičnih 5 milijard evrov.

Preberi še:
– Mešalci betona in megle
– V Mostecu ne marajo otrok
– Poslovnih prostorov kolikor hočeš

Kot so napovedali že malo boljši vedeževalci (danny in karin v to skupino ne sodita), bosta finančna kuga in jetika letos kosila zlasti v gradbenih podjetjih in ta prerokba se pri nas že uresničuje.

Ob tem, da na okužbo seveda niso imune tudi banke, ki so veselo financirale razmah gradbeništva v konjunkturi, le da so one večinoma v veliki prednosti pred gradbinci. Ob večjih finančnih težavah lahko one pričakujejo nesebično pomoč davkoplačevalcev, ki jih seveda ne bo nihče nič vprašal za mnenje, samo vzel, kolikor bo potrebno.

Pri nas se mi zdi, da so nekateri hitro pozabili, da ima zadnja finančna kriza svoje korenine v ameriški nepremičninski krizi, ki je okužila bančni sektor. Ob tem pa seveda ni za pričakovati, da bi lahko gradbeni sektor iz te krize odkorakal brez težkih ran, ker je to vse skupaj tesno povezano.

Gradbeništvo je bilo po moje v preteklih letih samo še ena velika anomalija, ki je delovala na principu napihljivega balona. Banke so z veseljem kreditirale gradbena podjetja, ker so šla stanovanja za med in praktično za katerokoli ceno, tako da tu nekega rizika ni videl nihče. Sploh ker so bila kot zavarovanja kreditov uporabljene kar hipoteke na še ne zgrajena stanovanja, ki bodo z leti samo pridobivali na vrednosti. Na drugi strani so seveda z veseljem banke kreditirale tudi prebivalstvo, da so ljudje lahko kupovali precenjena stanovanja, pri čemer spet kot zavarovanje nastopa to isto stanovanje v obliki hipoteke.

Zadeva tako v bistvu ni nič kaj bistveno drugačna od kreditiranja tajkunskih prevzemov in zavarovanja kreditov z delnicami. In tudi tu gre za bajeslovne zneske vrednosti kreditov. Če sem pravilno slišal nek podatek, operirajo s skupno številko pet milijard €, kar se mi zdi precej realna cifra, če znaša samo dolg Vegrada že 700 milijonov.

Da je s tem finančnim mešalcem betona in megle nekaj hudo narobe je postalo jasno takoj, ko se je v ljudeh pojavil dvom, zakaj za vraga bi bil kvadratni meter stanovanja v Ljubljani vreden 3000 €? In ko ljudem še janković pove, da je realna cena v Ljubljani 2000 € za kvadrat ali še manj, je vrtiljaka v hipu konec, nekaterim se od centrifuge zvrti v glavi in prične se agonija, ki smo ji priča sedaj.

Vegrad bo kot kaže prvi od velikih, ki bo omahnil v to finančno brezno. Banke so mu že blokirale vse račune, plenijo jim gradbeno mehanizacijo in pospešeno študirajo, kaj narediti s stanovanji, na katerih imajo hipoteke. Prodati se pa jih po oglaševani ceni enostavno ne da več in tako bo kot kaže vsaj še nekaj dolgih nadaljnjih let. Živeti pa je treba. Že danes in to velja tudi za banke.

Nekje sem prebral, da naj bi imele banke celo tako bizarne ideje, da bi same ustanovile nepremičninska podjetja, ki bi stanovanja oddajala v najem vsaj toliko časa, dokler se cena kvadrata ne vrne na prvotne nivoje. Tako utopično razmišljanje pa se gre po moje lahko samo nekdo, ki ve, da ga bodo dokapitalizirali davkoplačevalci, ko bo zaradi slabitev prikazal pol milijarde € čiste izgube.

Ob vsem tem se pa meni še najbolj smilijo razni mali podizvajalci, doo-ji in sp-ji, ki so večinoma gradili ta stanovanja, a bodo kot kaže ob stečaju ostali čisto brez vsega, ker imajo banke prednost. Zato me niti ne čudi, da se je eden izmed takih podizvajalcev na Vegradu oglasil kar s puško, ker mu dolgujejo 100.000 € in od katerih se po moje lahko kar poslovi.

vir: Vegrad

Se mi pa ob tem pojavlja še eno neprijetno vprašanje.

Recimo da bi bil tako nor in bi si kupil stanovanje v Celovških dvorih za 2.800 € ali morda celo kakšen stekleni penthouse  na vrhu za 3.800 € po kvadratu.

Kje imam jaz kakšno garancijo, da se kateremu izmed podizvajalcev nekega lepega sončnega dne ne strga, ker ni dobil niti centa za svoje delo in je tako ogrožena tudi njegova gola eksistenca, ter pride v moje pošteno plačano stanovanje, mi razbije v prafaktorje kopalnico, demolira kuhinjo, odtrga parket in iz sten stolče dol ves omet?

Preberi še:

– Vpliv ščurkov na ceno nepremičnine
– Kdaj zlom našega trge nepremičnin?

Vsaj za gostujočo izjavo dneva, če že ne kaj več, lahko kandidira izjava ameriškega predsedniškega kandidata McCaina, ki jo je izrekel na enem izmed predvolilnih soočenj v zvezi z ameriško finančno krizo in je presenetljivo inteligentna, če že ne kar preroška, glede na to, da jo je izrekel republikanec.

this isn’t the beginning of the end of financial crisis, this is the end of the beginning

Prevedeno, to ni začetek konca finančne krize, to je konec začetka.

In nekako velja splošno prepričanje, da kadar kihne ZDA, se prehladi ves svet. Samo kot kaže tokrat ne gre samo za virozno kihanje, ampak gre kar za resno finančno embolijo in to velesile, ki ima na svojem ozemlju in pod svojim protektoratom največjo igralnico na svetu – Wall Street.

Če smo se včasih še nasmihali kakšni nadobudni študentki v vlogi pogodbene novinarke, ki je ameriške bilijone USD prevedla kar dobesedno v bilijone, namesto v naše milijarde, danes zares govorimo o pravih bilijonih USD, kar je ohoho veliko denarja. 700 milijard, kolikor je bilo predvideno za sanacijo finančne krize samo v ZDA, je zgolj 300 milijard manj od našega bilijona. Kako se pa temu astronomskemu znesku reče v angleščini, pa ne vem. Morda kvantni zilijon trilijonov.

Kako lahko do takšnega zloma pride v času, ko si lahko superračunalnik privošči skoraj vsak srednješolec in ko imamo toliko doktorjev in magistrov ekonomije, da se iz njih dobesedno delajo smeti (tu ne štejem japije v črnih oblekah, ker to so večinoma navadni bleferji), mi ni jasno, je pa vsaj zame zaskrbljujoče.

Predstavljam si, da je ameriška ekonomija temeljila na kreditih, ki so vedno znak tega, da si privoščiš več, kot bi si v danem trenutku lahko (življenje na kredo). Tako v Ameriki, ko končaš šolo z nekaj 10.000 USD kredita za odplačilo šolnine, greš lepo na banko in vzameš dodatni premostitveni kredit v višini recimo pol milijona USD, s katerim si potem kupiš dober avto, nekaj kompletov elegantnih oblek in hišo iz lesa. S tem si čez noč spoštovan državljan srednjega sloja, pa čeprav dejansko samo prodajaš sesalce po sistemu »door to door«. Tako potem praktično do konca življenja nekako odplačuješ kredite in upaš, da jih bo izdatno pomagala odplačevati še svetovna konjunktura in globalizacija (beri Kitajci, ki delajo za pest riža). Ampak že Biblija uči, da vedno pride za obdobjem debelih krav tudi obdobje suhih krav (cikličnost naravnih pojavov). Očitno smo sedaj v znamenju suhih krav z Hudičem v ascendentu.

Pri nas sicer za enkrat ni čutiti nekega vpliva ameriške krize. Baje zato, ker smo pravočasno začeli že lansko leto z reformami. Vsaj tako nas učijo politiki. Da v to močno dvomim, je pa moja ustavna pravica.

Ampak tudi pri nas sem opazil že leta nazaj povsem enake zametke filozofije, kot je (uspešno) poganjala ZDA. Tudi pri nas se mnogim ljudem, ki na mesec ne morejo privarčevati niti bednih 10 € in imajo večinoma ves čas minus stanje na tekočem računu, ne zdi nič posebnega, če za enosobno stanovanje v Ljubljani najamejo 100.000 € kredita. Zavarovanje pa tako kot v ZDA večinoma hipoteke na kupljene nepremičnine. Kaj se zgodi, ko cene nepremičnin strmoglavijo in na trgu ni več hipotekarnih kreditov in posledično s tem kupcev nepremičnin, pa je že problem za doktorat kakšnega bančnika.

Podobno genezo problema jaz vidim tudi v naših zloglasnih »managerskih odkupih«, ko so najbolj »pogumni« odšli enostavno na banke, vzeli nekaj 10 ali 100 milijonov kredita in pokupili večinske deleže v tranzicijskih podjetjih. Zavarovanje pa jasno ne zlate palice ali diamanti, ampak kupljene delnice, navaden papir, ki kot vidimo lahko čez noč izgubi skoraj celotno vrednost. To, da večina naših tajkunov in tajkunčičev sploh ni sposobna pravilno izgovoriti besedo RECESIJA pa ne igra bistvene vloge.

Do danes sicer nisem še nikjer zasledil podatka, katere banke so sponzorirale te finančen mahinacije in kako bodo poskrbele za zavarovanje v primeru nadaljnjih padcev borznih tečajev ali celo bankrota kakšne od teh firm? So to mora banke v državni lasti, ki so jih sanirali davkoplačevalci? Bomo tudi pri nas, podobno kot na začetku 90 let, ponovili vajo in vsa ta bremena zopet prevalili na davkoplačevalce?

Že pred časom sem se sam povsem umaknil iz kapitalskih trgov (beri, prodal vse točke vzajemnega sklada) in v komentarju sem prebral, da se na razprodajah kupuje, ne pa prodaja. Samo do danes je točka tega sklada padla za nadaljnih več kot 15%, danes si pa tečajnice sploh ne upam pogledati več. Ker mi bi šlo na smeh. Sedaj razmišljam o tem, da se umaknem še iz bančnega sektorja. Samo kam potem z vsemi prihranki? Morda je še najboljša ideja enega izmed bralcev foruma Financ ki je dejal, da bo kupil ribje konzerve z rokom trajanja vsaj 10 let. Morda pa vsaj njim ne bo padla vrednost?

V dveh prejšnjih prispevkih sem opisal poklica prihodnosti, POGOVORNA PROSTITUTKA in LOVEC NA GLAVE, tokrat je na vrsti poklic prihodnosti OPERATER ROVOKOPAČA.

Pred nekaj leti so v našem kraju delali napeljavo za kabelsko televizijo. Na dom smo dobili neke pogodbe, ki jih ni nihče zares prebral. Ljudski glas je dejal, da ti priključek za kabelsko napeljejo v hišo brezplačno, ti si se pa sam lahko odločil, ali se boš na storitev kabelske TV tudi naročil. Sam sem pogodbo podpisal brez razmišljanja (ker sem se prehitro veselil porno kanalov) in čez nekaj tednov pridem domov iz službe ter na steni hiše je bila že montirana plastična omarica, prevrtana luknja direktno v kuhinjo, pol metra dolg kos kabla pa je zijal v kuhinji iz stene.

Čez kakšno leto opazim v kuhinji invazijo mravelj. Napadle so sicer sladkor, bile pa so praktično povsod. Ko sem iskal od kje so prišle v kuhinjo, sem odkril, da so prišle skozi luknjo v steni za kabelsko televizijo. Luknjo sem potem zamašil z električnim hitro sušečim alabastrom in se tako vsaj začasno rešil mravelj, ki so potem čez čas našle novo luknjo.

Na kabelsko TV se nisem naročil, ker TV gledam samo nekaj ur na teden in so mi še štirje programi, ki jih lovim, odveč. Porno kanali pa so bili opcija samo za doplačilo, denarja za to pa ne dam. Trik kabelske je bil tudi v tem, da je bila cena priklopa praktično blizu današnjih 500 evrov, mesečna naročnina za hišo pa še dodatnih 15 evrov. Poleg tega mi tudi niso bili pripravljeni omogočiti dostopa prek kabla do interneta, če nisem naročen na kabelsko TV. Tudi prav.

Če je imel komunizem kaj dobro rešeno, so bile to javne službe. Telefonija, elektrika in komunala so nekako delovali, ne spomnim se razpada električnega omrežja kot ga je doživela Kalifornija, telefon je tudi večinoma delal in edini operater ni nikdar stavkal ali šel v stečaj, kanalizacija je požirala odplake praktično brezhibno.

Potem pride kapitalizem in fantje, ki so kot ZSMS-jevci ali lepše Titova omladina delali doktorate iz samoupravnega socializma, so postali zagrizeni kapitalisti, nekateri najboljši med njimi predsedniki vlad in direktorji naftnih družb. Starih knjig in referatov se ne spomnijo več, če jim jih omeniš, pogledajo stran.

Ko pa danes prideš praktično kamorkoli, pa naj bo to zaselek v Slovenskih Goricah ali center Ljubljane, povsod mali rovokopači, ljubkovalno imenovani Bobcati, po firmi, ki jih izdeluje.

Ko vprašaš, kaj kopljejo, so dogovori vedno enaki. Traso za optične kable, telefonski kabel, novo traso za optični kabel konkurenčne firme, traso za električni kabel, novo traso za telefonski kabel konkurenčne firme, kanalizacijsko omrežje, novo traso za električno omrežje, traso za daljinsko gretje, ponovno traso za nov optični kabel, traso za UMTS telefonijo, traso za novo prvo kabelsko TV, odkopavanje stare trase za optični kabel, prekop stare trase za daljinsko gretje, sanacija trase za telefonski kabel, zamenjava kanalizacijskega priključka, odkopavanje pozabljenega delavca, da ne naštevam naprej.

Če se bo nadaljevalo s takim tempom, bo imela nekoč, čez sto let, že vsaka hiša po pet optičnih priključkov, nekaj telefonskih žic, kabel za kabelsko TV, tri komunalne priključke, šest priključkov za elektriko, dva priključka za 3G mobilno telefonijo, dva za plin, tri za daljinsko gretje in še testni priključek premiera vlade RS, če slučajno stavka državna RTV.

Potem pa bo vsak lastnik sam izbral, prek koga bo gledal TV, deskal po internetu, telefoniral, kuril elektriko, se grel in spuščal odplake ter iztrebke v najbližjo reko.

Res genialno.

In povrh vsega, kar dokazuje zadnji zaplet v Ljubljani, je zadeva tako zelo zanimiva za politiko, da bo še od vsakokratne oblasti odvisno, koliko novih optičnih priključkov ti bodo montirali na hišo in katera firma bo to lahko počela.

Kakorkoli že, operaterji na rovokopačih pa so tisti zmagovalci te bitke, ki bodo od tega pobrali smetano. Če ste brezposelni, lahko kupite manjšega bobcata in začnete še sami riti po zemlji ter kopati novo traso za novo brezžično omrežje. Dela ne bo zmanjkalo po prvih pesimističnih ocenah do leta 2110, ko se bomo preselili vsi skupaj na Mars in tam kopali nove trase. Najprej za 4G telefonijo in Galileja druge generacije.

Samo zakaj ni nekdo pustil javnih služb na miru in komunali dal še pristojnosti, da v isti kanal lahko položi še optične, TV, UMTS, električne in še kakšne vodnike (recimo daljinsko gretje) ter tako vzdržuje celotno infrastrukturo neodvisno od trenutne politike?

Povezave:
– Bobcat