Archive for the ‘Hortikultura’ Category

Monsterina sarmica

11 07 2020

Ena izmed številnih prednosti vzgoje sobnih rastlin je tudi ta, da te včasih lepo presenetijo z novimi listi in cvetovi.

Letos sem si prvič kupil Monstero, ki sodi sicer med zelo priljubljene sobne rastline, saj s svojimi velikim, zelenimi listi polepša vsak prostor.

Sam sem jo postavil pri meni v kopalnico, kar pa ne vem, če bo najbolj primeren prostor zanjo, ker ni veliko svetlobe, kar pa ima ta rastlina menda rada. Ampak če se pokažejo težave pri rasti, jo bom potem prestavil nekam drugam. Za potrebe fotosešna za to objavo sem Monstero sicer začasno prestavil na vrt.

Pri Monsteri pa me je presenetilo, kako začnejo rasti novi listi. Nov list namreč začne kot nekakšen svitek, kot neka sarmica, ki je v tej fazi rasti bistveno svetlejše barve, kot so potem starejši listi. Čez čas se ta sarmica odpre in nakaže, kako bo potem izgledal starejši list.

Ponosna Onyxova Monstera

Hibridna sivka

03 07 2020

Potem, ko je dokaj klavrno propadel eksperiment zasaditve peteršilja na vrtu, sem poskušal razočaranje nekoliki omiliti s tem, da sem na tem mestu posadil štiri grmičke sivke. Ti zaenkrat lepo uspevajo, vsaj tak občutek sem dobil.

Zadnjič sem šel v Obija nekaj iskat in grem še mimogrede na oddelek z rastlinami pogledati, če si katera slučajno zelo želi, da bi šla z menoj domov. Take sem se z nekaj prakse naučil prepoznavati, ne znam pa točno povedati, po čem jih prepoznam. Pač, nekako začutim.

In tako naletim na cvetočo sivko v lepem, dekorativnem lončku.

Ker se mi je zdelo čudno, zakaj bi sivko za sajenje na vrtu prodajali s takim loncem grem vprašat prodajalko, če je ta sivka morda mišljena za v stanovanje kot notranja okrasna rastlina. Pa pravi da ne. Potem pa se naredim pametnega in rečem, da je torej zunanja, za na vrt. Nakar ona meni razloži, da je to neka hibridna sivka, ki ne bo zunaj preživela zime! Torej ni za noter, pa tudi za ven samo do zime. Zakaj je to dobro, nisem naprej spraševal, ker mi ne bi znala pojasnit. Me je pa ob tem zaskrbelo, da niso morda tudi moji obstoječi grmički hibridi sivke in bodo pozimi vsi umrli. Ampak tega ne bom vedel do zime. Letošnjo zimo pričakujem s strahom. Kaj bo z mojo lavando?

Sem si pa kupil še knjigo Sivka lepo doživetje, da se nekoliko bolj strokovno poglobim v to dišečo rastlino. Sivko namreč jaz naravnost obožujem, saj tako omamno diši.

In spominja na morje.

Ko si okrog postelje navesim kup šopkov posušene sivke in se prebudim iz popoldanskega lepotnega dremeža se mi včasih zazdi, da sem mrtev. Tako lepo dišeče mora biti, ko si mrtev in si izpolnil stroge kriterije za sprejem v nebesa.

vir: založnik

Ja poželim noćas oči boje lavande

Botanični vrt

01 07 2020

V nedeljo popoldan sem skočil v Ljubljanski Botanični vrt. Ker se tudi sam zadnje čase nekoliko bolj intenzivno ukvarjam z vzgojo in oživljanjem sobnih rastlin sem hotel zlasti preveriti, kaj na tem področju počne konkurenca. Že dokaj hitro sem ugotovil, da imajo rož in rastlin več od mene. Sem bil pa vesel, ko sem opazil, da imajo v svoji zbirki tudi nekaj takih rastlin, kot jih imam jaz. In sem bil kar malo ponosen, ko sem jih prepoznal.

Drevesasta šeflera, precej večja od moje, Dracena in Cikas palma tudi. O, lepa, lepa… Slonova nogica, seveda tudi spet večja od moje…vse so večje od mojih. Pa kaj je to? Tekmovanje kdo ima večjo? Edino Saracenija je njihova manjša. Upam pa, da ima bolj urejeno prebavo od moje.

Naslednje tri fotografije štejem med blažja umetniška dela.

Na prvi sem poskušal z igro svetlobe in sence ustvariti vtis pahljače.

Druga fotografija je nekakšna skakalnica, kjer sem poskušal s kompozicijo poustvariti občutke smučarskega skakalca na letalnici, ko iz zaleta gleda v globino.

Tretja je pa samo list z luknjami.

To se mi je zdelo samo po sebi umetniško narejeno. Ne razumem sicer najbolje, čemu te luknje v listu služijo, ampak videti so pa lepo, glede na to, da gre za rastlino s tako srhljivim imenom – Monstera. Tako ime bi jaz dal prej kakšni veliki mesojedki, ki je sposobna prebaviti poljskega zajca.

Seveda se pa tudi tokrat nisem mogel premagati in sem pri konkurenci kupil še dve rastlini za v mojo domačo zbirko. Ena mi je bila preprosto všeč, drugo sem pa kupil zato, ker je pisalo, da gre za drevo denarja, ki prinaša veliko sreče, blaginje in bogastva. Sicer znanstveno so rastlini reče Crassula, kar pri nas prevedemo v Krasula, ki pa meni zveni smešno za rastlino, ki prinaša denar. Če se bo pokazal čez čas učinek te rastline, jih nameravam potem kupiti v večjih količinah, preden jih povsod zmanjka. Lahko pa da gre spet za nek marketinški trik in si je kdo spomnil tako ime samo zato, ker rastlina ni šla dobro v promet.

Vsaj zame impresiven design pa je čebelnjak v Botaničnem vrtu.

Ker se je oče ukvarjal s čebelarstvom so mi zadeve s čebelami dokaj poznane. Čebele sodijo med najbolj pomembna živa bitja tega planeta, saj skrbijo za opraševanje rastlin. Zato seveda sodijo tudi na častno mesto v vsak botanični vrt. Zelo dobro pa ima ta čebelnjak rešeno pregrado s steklom pred panji, tako da si lahko od blizu pogledaš pristajanje in polet čebel iz panja. Če se panju preveč približaš te čebele namreč rade pičijo, ker si za njih avtomatično vsiljivec, četudi ne misliš nič slabega.

Foto: Dr. Onyx

Kogar čebele zanimajo priporočam knjigo Svet čebel avtorja Ivana Esenka. Vsaka resna knjiga o čudežih narave bi se morala po moje začeti s čebelami.

vir: Družina

Poglej še:
Vzgoja sobnih rastlin
Plečnikov botanični vrt za plevele

Problem z mesojedo rastlino

21 06 2020

Moja mesojedka ne mara mrtvih muh. Če pa ji dam še žive muhe, te pa z veseljem prebavi. Očitno si misli, da jih je sama ulovila. Nič nisi sama ulovila! Jaz jih lovim zate. Jaz jih lovim zate, moj mesojedka!

vir: Onyxova mesojedka

Vzgoja sobnih rastlin

19 06 2020

Spomladi, ko narava oživi tudi mene prime in si nakupim nekaj sobnih rastlin.

Do sedaj z njimi nisem imel nekega večjega uspeha, saj večina ni preživela niti zime, tako da so hitro končale v kanti za biološke odpadke izmučene in posušene. Je pa res, da se jim nisem dovolj posvečal, zalival sem jih, če sem se spomnil, ali pa tudi ne, kakšne pogoje za rast potrebujejo, me ni zanimalo, pa tudi nisem vedel, da obstajajo tekoča gnojila za rastline.

Letos sem sklenil , da pristop do sobnih rastlin spremenim. O vsaki novi rastlini, ki jo kupim, sedaj na internetu zberem čim več informacij kakšne pogoje potrebuje poleti in pozimi, kolikokrat je potrebno zalivanje, gnojenje, rošenje in presajanje. Potem na podlagi zbranih informacij na A4 list papirja natisnem osnovne podatke o rastlini ter na njem potem vodim tudi koledarček, kdaj je rastlino potrebno zaliti ali pognojiti. Vojaško natančno. Ta list papirja je potem nekakšen osebni spis oziroma personalna mapa rastline. Nanj zabeležim tudi vsako opaženo posebnost ali anomalijo, ki jo rastlina izkazuje.

Pripravil sem si tudi posebno delovno površino, torej nekakšen mizarski ponk za sobne rastline, kamor rastlino občasno prinesem in jo podrobneje pregledam, ali se morda sušijo listi, so rastlino napadli rastlinski škodljivci in ali mi rastlina poskuša karkoli sporočiti ter je potrebno takojšnje ukrepanje.

Nekako se držim pravila, da ne kupujem istih sobnih rastlin, ker to je potem dolgčas, saj je izbira velika. Se mi je pa letos zgodilo, da sem kupil tri Dracene, čeprav tega nisem hotel. Ker nisem prebral v trgovini za kakšno rastlino gre, sem šele doma ugotovil, da je spet Dracena, čeprav so vse tri izgledale precej drugače. Je pa ena Dracena pri meni že več kot pet let in še vedno živi, kar si štejem za enega večjih botaničnih uspehov v moji karieri.

Je pa dejstvo, da so te sobne rastline večinoma zelo občutljive in enim ustreza svetloba, druge jo ne prenesejo, eno so rade vlažne (te imam najraje), druge vlage ne prenesejo, ene moti prepih, ene so občutljive na prah, enim ne paše vsaka zemlja ali umetno gnojilo, enim ne paše niti voda iz vodovoda in moraš zbirati deževnico, če jim želiš ustreči. Skratka, tole s sobnimi rastlinami je lahko noro komplicirano.

Posebno poglavje pa je oživljanje sobnih rastlin.

Žal, oživljanje postane slej ko prej del tega posla, saj nekatere rastline naglo hirajo. Leto sem kupil v neki trgovini Cikas palmo, ki je bila s 50% popustom, ker je imela dva lista rumena.

To se mi je zdel dober posel. 50% popusta ni malo za dva rumena lista. Samo potem se je izkazalo, da je bilo teh rumenih listov čedalje več in po treh mesecih so bili že vsi listi rumeni. Tega pa nisem mogel preprečiti z ničemer, saj sem rastlino premikal po hiši, spreminjal režim zalivanja in gnojenja, skoraj sem se začel že z njo pogovarjati iz obupa.

Potem sem našel na internetu neko razlago, kako naj bi se tako rastlino oživilo. Porezal sem vse štiri veje (tu ne vem kakšen izraz bi bil pravi, veja verjetno ni), rastlino presadil v drugo zemljo in skrajšal korenine. Sedaj upam da spet oživi in začnejo rasti nove veje od začetka. je pa menda ta rastlina na Zemlji še iz časov dinozavrov, tako da ni od včeraj in je upam vzdržljiva, saj sicer ne bi preživela do danes.

Včasih si kupim sobno rastlino tudi kot spomin za kakšno zadevo, ki se mi zgodi. Recimo ko mi je oteklo stopalo na nogi sem si potem kupil rastlino, ki se imenuje Slonova noga. Ko sem to razlagal sodelavki, so bile edine njene besede…raje ne napišem, ker ta blog ima samo oznako samo PG in ne PG18.

Se mi pa zdi to ime posrečeno za rastlino, ker si ga lahko zapomniš. Večina sobnih rastlin ima namreč neka čudna imena, s katerimi imam jaz težave, kot je recimo Difenbahija. tako posrečeno ime za sobno rastlino se mi zdi tudi Taščin jezik. Že takoj ko jo vidiš točno veš od kje njeno ime.

Sem pa zadnjič slučajno našel v eni knjigarni knjigo z naslovom Lončnica bo preživela, kar sem seveda takoj kupil, saj me je že naslov navdahnil z velikim optimizmom.

vir: založnik

Edino kar me je nekoliko zmotilo je podnaslov knjige Nasveti za vrtnarsko nenadarjene, kjer pa sebe nisem zagledal. Se mi je pa zato prodajalka v knjigarni nasmehnila. Zakaj točno, ne vem, verjetno si je pri sebi mislila, kaj bom jaz s to knjigo. Ampak to je spet očitno nek stereotip, da so sobne rastline samo za ženske. Ni res.

Je pa v tej knjigi že na začetku omenjeno nekaj, kar si velja zapomniti in sicer, da se je potrebno najprej pozanimati o potrebah rastlin, potem pa jih postaviti na mesto, kjer ustreza njim, ne vam.

Sicer pa knjigo toplo poročam vsem ljubiteljicam sobnih rastlin, saj sodi na mizarski ponk za sobne rastline zraven zalivalke, razpršilnika in kante z umetnim gnojilom.

Preberi še:
Vrtnarska inšpekcija

Razbijanje mitov – narava proti loncu

21 05 2020

Sam se nimam za znanstvenika, ker me preprosto zanima preveč reči, da bi se lahko ozko posvetil samo enemu področju. Rad pa delam razne poskuse, ki mi pridejo na misel. In tako sem letos izvedel poizkus, kaj se zgodi, če peteršilj posejem na prostem in v lonec.

Izhodišče poizkusa je bilo, da vzamem isto seme in ga istega dne, torej hkrati, enkrat posadim v zemljo zunaj na prostem, drugič pa v kupljeno zemljo za rastline in ga posadim v lonec, ki bo postavljen na okensko polico, ki gleda na sončno stran.

Rezultat tega poskusa pa me je zaenkrat nekoliko presenetil.

Peteršilj, posajen na prostem:

petersilj_1

Tu, kjer sem posadil peteršilj na prostem je bil prej plevel, tako da sem zemljo zgolj preštihal in zasadil seme, brez uporabe kakršnihkoli gnojil ali druge priprave. Prav tako sem zalivanje v celoti prepustil naravi, torej kar je uspel zaliti dež. Kje je sicer peteršilj že sramežljivo pokukal iz zemlje, ampak nič omembe vrednega.  Glede na to, kako trenutno kaže sem skeptičen, da bo iz tega kaj zraslo.

Peteršilj, posajen v lonec:

petersilj_2

No, tu je vse skupaj videti že mnogo bolj optimistično, saj peteršilj lepo uspeva, ponekod pa se že oblikuje v značilne liste. Tudi ta peteršilj posebnega tretmaja ni bil deležen, razen da sem ga občasno zalil.

Če na hitro povzamem je rezultat tega poskusa ta, da peteršilj očitno bistveno bolje uspeva v kontroliranem okolju, kot pa zunaj na prostem. Kaj točno ga moti na prostem sicer ne vem, lahko da je bilo premrzlo, premalo dežja, lahko da zemlja ne ustreza. Včasih vem da smo imeli na vrtu veliko peteršilja in vedno je zelo dobro uspeval, tako da tu dopuščam možnost, da jaz ne znam tega pravilno posadit ali pripravit zemlje. Ali pa bi se moral z njim več pogovarjat, če to res kaj koristi.

Tole z mačjo travo pa ni bilo mišljeno kot znanstveni poskus, je pa kljub vsemu rezultat zanimiv.

Vsako leto pomladi kupim mačjo travo in jo posadim v lonce. Jaz temu pravim motivacijska rastlina, ker ta trava je do sedaj vedno bujno zrasla in je naredila v stanovanju nekakšno pomladno zeleno vzdušje. Sicer se mi je marsikdo smejal, ko sem omenjal, da sadim mačjo travo in seveda nimam mačk, ampak na to se kaj dosti jaz ne oziram. Letos pa sem kupil neko bio seme za mačjo travo, pa ne namerno, ampak drugega semena niso imeli. In rezultat letos pa ne ravno navdušujoč.

macja_trava

macja_trava_2

Presenetilo me je, da isto seme, posajeno v povsem enako zemljo in enako gosto, postavljeno na isto okensko polico očitno v nekih loncih uspeva, v drugih pa je “pridelek” skromen. Razlage za ta pojav še nimam. Morda drugo leto naredim kakšen poskus še na to temo. Lahko pa že sedaj zatrdim, da je ta bio mačja trava precej manj košata kot je bila do sedaj, ko sem uporabljal seme, ki ni imelo bio oznake in je bilo verjetno tudi cenejše.

Vrtnarjenje kot terapija

25 06 2016

Zadnjič sem v eni izmed knjigarn videl zanimiv napis na kovinski tablici:

slika_1

Torej nekaj v smislu da je vrtnarjenje oziroma obdelava vrta ceneje, kot pa (psiho)terapija, poleg tega pa dobiš še paradižnike. Sam napis sicer obstaja v različnih izvedbah:

slika_3

Ker se mi je ideja zdela vredna pozornosti sem se za začetek lotil nečesa lažjega – sajenja trave in sicer sem posadil kar božično žito sredi poletja, ker so mi v semenarni obljubili takojšnje rezultate brez velikega napora. In res, tale trava raste kot nora in imaš hitro konkretne rezultate oziroma kup bujnega zelenja v stanovanju:

slika_5

Po parih dneh je tele travice potrebno že zvezat da ne štrli vse naokrog kot kakšen nepočesan hipi po večdnevnem rock maratonu. Verjetno se bo kdo vprašal, čemu služijo vetrnice, kar moram reči da je dobro vprašanje. Ampak po pravici povedano ne vem odgovora. So pač okras, če bi pihal veter bi se verjetno tudi vrtele. Kupil sem jih pa zato, ker so mi bile všeč na prvi pogled. Enkrat bodo že prav prišle, sem si mislil, ko sem s težkim srcem prepustil prodajalki v Obiju da zlorabi mojo bančno kartico za nekaj, kar takrat sploh nisem vedel, ali bo kdaj prav prišlo. Pločevinka Heinekene z rdečo zvezdo, ki malce obudi spomine na našo bivšo skupno državo pa vem čemu služi. Za zalivanje.

Jasno, ni pa tole še paradižnik in tele trave se tudi ne da pokaditi, razen če nisi res že močno zadet in ti je vseeno, kaj kadiš.

Ali se sedaj počutim kaj bolje? Ne vem…drugače bom rekel. Ali je to drugače tudi bolje pa potrebujem nekaj več časa.

Listja kot trave

20 10 2008

Genetika je zelo zanimiva veda, sploh ko ugotoviš, da imaš 60 % genetske zasnove enake kot navaden piščanec, ki brska po dvorišču za kamenčki, ki jih potrebuje pri prebavi in ki ni sposoben rešiti niti navadnih diferencialnih enačb prve stopnje, tako da ga na koncu lahko koristno uporabiš edino tako, da ga obrneš v električni pečici na 200 stopinjah.

Resda so dandanes znanstveniki sposobni že početi zanimive reči, kot je recimo mešanje genoma prašiča z genomom navadnega paradižnika, kar ima za posledico prešičke z rdečimi lički. Se mi pa zdi, da smo na tem področju kar malce zaspali, saj se spomnim, da so nam že pred mnogimi leti obljubljali, da ni več daleč čas, ko se ne bo moškim več potrebno poditi za raznimi vaškimi Ančkami povprečnega videza in nevrotičnega značaja, ampak si bo vsak lahko privoščil klon Monike Beluš, ki ga boš imel za na lepše, plus še en ceneni klon kakšne domaćice Fate, ki ti bo prala, likala, kuhala in čistila WC školjko.

Ampak vse to se zdi danes še povsem enako oddaljena prihodnost, kot pred nekaj desetletji in v bistvu nismo naredili na tem področju še ničesar otipljivega, kar ima za posledico, da nam še vedno kraljujejo sitne Ančke. Zato se mi zdi smotrno, da si zastavimo manjše, lažje izvedljive cilje. In tako bi predlagal dva manjša genetska projketa, ki po moji laični oceni ne moreta biti ne vem kako zelo zahtevna.

Kot prvo predlagam razvoj rib brez kosti. Ribje koščice mi gredo res na živce, ker nikdar ne moreš biti tako pazljiv, da se ti katera ne zatakne v grlu. In če so lahko razvili razne mehkužce brez kosti,  kot so recimo kalamari, se bo dalo enako narediti upam tudi pri ribah. Na začetku bodo morda res delovale nekoliko rahitično, samo ščasoma se bodo, tako kot pri vseh ostalih genetskih mutacijah, morale prilagoditi na spremembo, ali pa bodo izumrle in z njimi bodo izumrle tudi vsem nam drage ribje plošče. Česar pa jasno nočemo.

Kot drug manjši laboratorijski praktikum iz področja genske modifikacije pa predlagam razvoj listavcev, ki jim jeseni ne bo odpadalo listje.

foto Onyx

Ne vem, morda sem res preveč picajzlast, samo jeseni me moti to odpadanje listja, čeprav so mi pa kar všeč jesenske barve. Ampak sigurno se bi dalo kako narediti, da listje jeseni ne bi tako masovno odpadalo in da bi ostalo lepo na drevesih čez zimo, do prihodnje pomladi. Zaradi mene lahko tudi z injekcijami boteksa.

Hipiji

29 05 2008

Če prideš v kakšno semenarno ali na oddelek z zelenjavo in rastlinami v šoping centru ter prodajalki omeniš, da iščeš nekaj primernega za v kuhinjo, ti večinoma svetujejo timijan, rožmarin, baziliko, morda celo peteršilj ali kakšno podobno dišavnico, redkeje pa krompir, korenje ali redkvico, ker te rože ne uspevajo najbolje v lončkih. Ne razumem pa, zakaj bi morala biti vsaka rastlina v kuhinji primerna za v lonec? Saj rože so lahko tudi v kuhinji samo za okras, ali ne?

Ena mojih najljubših rastlin je tako mačja trava, predvsem zato, ker raste kot utrgana in po nekaj dneh imaš že takšne hipije (tako ji ljubkovalno rečem), kot so na spodnji sliki:

Večina ostalih rastlin je po mojih opažanjih zelo občutljiva; enkrat jim ne paše voda, drugič sonce, pa vlaga, para in ne vem kaj še vse. Če nisi res ekspert za hortikulturo, je odstotek posajenih rastlin, ki ne umrejo predčasno, lahko zelo majhen. Sploh pa gre meni na živce neprestano oživljanje, ko opaziš, kako neka roža odmira, pa potem poizkušaš storiti vse, da jo zopet oživiš, kot bi šlo za kakšno živo bitje.

Drugače pa po mojem skromnem mnenju vsak prostor v stanovanju naredijo šele rastline in rože ter barve na steni, ki mu dahnejo dušo. Kaj ti pomaga kuhinja Olafsson & Benson za 6.000,00 €, če ja pa prostor brez rož, pust in z klasičnimi belimi stenami. Meni je tako okolje mrtvo in se ne glede na ceno kuhinjskih elementov in aparatov v njem ne morem dobro počutiti. Je pa res, da za marsikoga tole zgoraj izgleda kot kakšna džungla.

Preberi še:
Vrtnarska inšpekcija by Onyx

Vrtnarska inšpekcija

13 04 2007

Pred dnevi me je nasmejala izjava neke cvetličarke, ki nikakor ne dobi prve zaposlitve in je že dolgo na zavodu za zaposlovanje. Problem kot ga ona vidi je v tem, da cvetličarne večinoma iščejo delavce, ki znajo delati vence, oni so se pa v šoli učili delati samo šopke.

In ta izjava lepo priča o tem, da se naše javno šolstvo preprosto ni sposobno prilagajati razmeram na trgu. To rigidnost javnega šolstva naj bi po novem odpravljale zasebne šole. Kar absolutno podpiram.

Demografska slika je nedvoumna. Število porok, ki so predvidevam zlata jama za cvetličarje, iz leta v leto pada. Na drugi strani pa se populacija hitro stara, kar na koncu koncev pomeni, da bo tudi število pogrebov temu primerno naraščalo. Čeprav kot sam opažam v zadnjem času ni več praksa, da se kupuje vence na tone, bodo venci še vedno vir zaslužka cvetličarjev. In tega se bi morali zavedati tudi tisti, ki pišejo šolske reforme in delajo program, kaj bo neka šola poučevala.

Sem pa našel še eno tržno nišo za cvetličarje in vrtnarje.

Ko pridem k nekomu na obisk jaz najprej pogledam stanje njegovih lončnic oziroma cvetlic v stanovanju. In pogled je večinoma šokanten.

Predstavljajte si, da imate doma recimo tri kužke in pet muck v stanovanju. Sami mladički, na pragu življenjske poti. In potem tem ljubljenčkom, cortkanim puhastim živalicam, ne daste hrane in pijače naslednjih štirinajst dni. In potem pridem jaz na obisk ter zagledam grozljiv prizor. Prizor, za katerega bi bilo bolje, da ga moje oči ne bi nikdar ugledale.

To, spoštovani volilci in volilke se dnevno dogaja našim sobnim rastlinam. Neodgovorni lastniki nakupijo po raznih nakupovalnih centrih za cel avtomobilski prtljažnik rastlin in zabrišejo navodila za vzdrževanje preprosto stran. In potem rastlina, ki bi morala dobiti vodo minimalno vsak teden, strada in se suši cel mesec, ker lastnik nima časa zanjo. Temu strokovno rečemo, da rastlina umira na obroke v najhujših mukah. Pa tudi če lastnika vprašam, zakaj rožic ne zaliva, dobim odgovor, da se mu ne splača, ker ko se posušijo, preprosto gre zopet v trgovino in kupi nove rože. Toliko pa že zasluži, da si lahko kupi vsak mesec nekaj novih cvetočih rož.

Sramota.

Zato se zavzemam za to, da se ustanovi posebna vrtnarska inšpekcija. Pooblaščeni vrtnarski inšpektor vas bo lahko nenapovedano obiskal, se legitimiral in potem v stanovanju pregledal stanje vseh sobnih rastlin. Ali so zalite, obrezane, presajene, kakšno je stanje dušika in fosforja v zemlji, ali imajo dovolj svetlobe, so v primerno veliki posodi, kako lastnik zatira škodljivce in še kaj.

Vrtnarski inšpektor bo izrekal za kršitelje, ki zanemarjajo svoje sobne rastline, tudi ustrezne mandatne kazni, za najhujše kršitelje pa predvidevam ukrep takojšnjega odvzema vseh sobnih rastlin ter prepoved kupovanja novih rastlin za določeno obdobje. Za tiste, ki bodo povratniki, oziroma bodo zločine nad sobnimi rastlinami ponavljali, sem predvidel obvezno brezplačno delo v eni izmed vrtnarij, ki so v večinski moji lasti.

Kdo lahko še trdi, da ni več dela za cvetličarje in vrtnarje?

RECIMO ENKRAT ZA VSELEJ STOP ZLOČINOM NAD SOBNIMI RASTLINAMI!

Mesojede rastline

06 03 2007

Sem bil v neki trgovini z rastlinami in pride mimo družina z mlajšim otrokom. Sine je bil ves navdušen nad tam razstavljeno mesojedo rastlino in potem za demonstracijo ata z lastnimi rokami ujame v trgovini večjo muho in jo da za popapat mesojedi roži.

Če bi bil ženska in bi se poklicno ukvarjal s prostitucijo, bi si nadel umetniško ime VENUS FLYTRAP. Cena klasične storitve bi bila okrog 80 evrov na uro, dominacija + 20%, popust na stalne stranke.