Archive for the ‘Misteriji’ Category

Salamandra

16 07 2020

Ljubljanski Močerad je večstanovanjska, za naše razmere menda luksuzna stavba v Trnovem, ki vzbuja pri ljudeh mešene občutke in to v več pogledih.

Kar se same arhitekture tiče nekateri menijo, da gre za enega najlepših primerkov postkomunistične arhitekture na slovenskem, za druge je stavba tako ogabna, da jih sili na bruhanje. Kot bi nekdo pobiral ostanke razbitih kopalnic in iz tega naredil fasado, menijo tretji. Da je ograja na vhodu lepa, se strinjajo skoraj vsi.

Za nekatere prebivalce te zgradbe zlobni jeziki pravijo, da bi morali imeti vsaj začasno prebivališče na Povšetovi ulici 5 v Ljubljani ali celo na Slovenski vasi 14 v Mirni na Dolenjskem. Ampak menda sodijo med nedotakljivo slovensko postkomunistično elito. Ali imajo zlobni jeziki prav, težko sodim, ponavadi je pa tako, da je ulica kar solidno informirana in ve veliko. Lahko da k tej nedotakljivosti nekaj prispeva tudi varovalna, rumeno – črna barva, ki ponavadi v naravi simbolizira znak za nevarnost, oziroma na kratko – bejžte stran! Mogoče bi si morali še ostali pobarvati svoje zgradbe v rumeno – črno kombinacijo? Če že slučajno ne pomaga, škoditi sigurno ne more, mar ne?

Sam sem se zapeljal do zgradbe in skušal preveriti, če morda koga od prebivalcev poznam iz črne kronike. Vendar seznam prebivalcev te zgradbe ni tak kot v povprečnem slovenskem stanovanjskem bloku. Muratagić, Bešlić, Đorđević, Novak, Berishaj, Mlinar, Bajrami, Mitrović…

Tu ni na vhodu objavljenih nobenih imen ali priimkov. Samo Stanovanje 1, Stanovanje 2, Stanovanje 3 in tako naprej. Zakaj prebivalci tega bloka skrivajo svoja imena, ne vem. Če prideš na obisk, pa moraš očitno vedeti natančno, v katerem stanovanju nekdo živi. Tudi če bi prišla kdaj slučajno sem policija ob peti uri zjutraj izvajati hišne preiskave, si samo s priimkom ne more dosti pomagati. Mora vedeti natančno za katero stanovanje gre, ali pa da pozvoni kar pri vseh. Zlobni jeziki bi rekli, faliti kaj dosti ne morejo, če pretresejo kar vse. Pri nas velja namreč stereotip, da si kaj takega s poštenim delom itak ne moreš privoščiti.

Kot sem že velikokrat napisal je zame Slovenija postala nekakšen mali Balkan oziroma Jugoslavija v malem. In to zame ni nekaj pozitivnega. Na to kot narod nikakor ne moremo biti ponosni, saj s tem hitro izgubljamo lastno identiteto in postajamo tujci na svoji zemlji. Država pa tako postane en navaden azilni dom.

Balkan je v svetovnem merilu sinonim za vukojebino, kot se temu ljubkovalno reče.

Po padcu komunizma si je večina ostalih bivših komunističnih držav lepo opomogla, Balkan pa se je zapletel v vojno in še danes so na Balkanu ene izmed najmanj razvitih držav v Evropi. Sam sem se večkrat spraševal, kaj je temu razlog? Da bi bilo to pomanjkanje pameti na Balkanu, močno dvomim, saj so bili nekateri največji umi te civilizacije prav iz Balkana. Nikola Tesla recimo. Po mojem mnenju je razlog temu dejstvo, da v teh krajih vlada korupcija do najvišjih vrhov oblasti, odsotnost kakršnekoli resne pravne države, nekaj povsem običajnega so izterjave, podkupnine, izsiljevanja. V teh državah lepo uspevajo razni mali in veliki kriminalci. Če tu, pri nas, na Balkanu, župan skoraj sam osebno izvaja izterjave, se nam zdi to smešno v smislu kakšen car (tsar), kakšen lik, kakšna legenda in se iz tega norčujemo ob jutranji kavi! V razvitih državah jim kaj takega ni smešno in takega župana stresejo iz spodnjic. Samo tu čisto nič ne moreš spremeniti, ker je že sam sistem tak. Če napišeš kazensko ovadbo in priložiš zraven še vse dokaze, jo zabrišejo direktno v smeti, ali v najboljšem primeru takoj arhivirajo, tebi pa lahko z enim klicem na pravo telefonsko številko uničijo življenje. Zakaj? Ja zato, ker je mafija že država sama in vse njene inštitucije. Uradno sicer temu nihče tako ne reče, samo ob jutranji kavi se pa vsi iz tega norčujemo. Ko je enkrat okuženo in skorumpirano pravosodje, je problem praktično nerešljiv!

Samo komu zvon zvoni? Se morda s tem ne norčujemo tudi iz nas samih, saj v takšni državi živimo!?

Ampak iz Balkana si vsak pameten želi samo zbežati nekam stran. Stran od opankarjev. Stran od papučarjev. Stran od trenirkarjev. Stran od negativne selekcije. Stran od mafije. Samo stran od tu.

Ko včasih objavim na spletni strani Financ v komentarjih kakšno povezavo na moj zapis na tem blogu vidim, iz kje vse prihajajo obiskovalci. In to so praktično države iz celega sveta. Torej mnogi Slovenci so od tu očitno že uspešno zbežali in prepustili svoje mesto nekomu drugemu iz Balkana, ki tu išče svojo odskočno desko v kakšno normalno državo kje na zahodu. Tisti, ki se ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo, pa tu odkrijejo raj, saj jih nihče ne preganja. Oziroma ne preganja tako, kot bi jih kje na razvitem zahodu.

Precejšnje razočaranje je zame tudi EU. Človek bi pomislil, da bo EU poskrbela, da se v njenih članicah zgodijo demokratični procesi, če so jih že sprejeli medse. Vendar ne. V članici EU je povsem možno, da ima ena politična opcija v rokah propagandni aparat, ki se mu reče državna RTV in so ga prisiljeni financirati vsi davkoplačevalci. V članici EU je povsem možno, da ena politična opcija ustanovi elitno enoto policije z namenom pregona opozicije. Na nek način EU potem temu početju podeli legitimnost in tudi prebivalci sami menijo, da če bi bilo kaj narobe pri nas, bi nam to povedala EU. Da je zadeva še bolj absurdna, takšne navidezne demokracije, kot je tudi naša, pridigajo EU, kaj je to vladavina prava!?

Današnja Rusija je scam, ki ga lahko opazi vsak, ki pogleda par dokumentarnih oddaj na Youtube. Slovenija je mnogo bolj prefinjen scam. O Sloveniji ni nobenih takih dokumentarnih oddaj. Da odkriješ scam v Sloveniji, moraš pogledati v drobovje delovanja te države in pri tem povsem odklopiti medije, ker sicer te lahko spretno zavedejo.

Ampak moj današnji osnovni namen ni bil Močerad. To zgradbo sem slučajno srečal na poti.

V Ljubljano sem šel prevzeti nova očala, ker slabo vidim in s seboj sem pripeljal kolo, da se grem še malo voziti po Ljubljani s kolesom. To mi je zadnje čase postalo zabavno, saj je s kolesom Ljubljana praktično malo večja vas.

Ko sem prevzel nova očala, sem kupil mimogrede še nova sončna očala znamke Randolph. Stara očala znamke Police sem razbil na Piranskem obzidju, ko sem se zaletel v nek zid oziroma obok. Firmo Randolph nisem izbral zato, ker bi jo poznal, ampak zato, ker mi je bilo ime všeč in me je spomnilo na Grace Randolph, mojo najljubšo Youtuberko in filmsko recenzentko. Ne vem če še kdo drug tako kupuje ne najbolj poceni sončna očala?

Potem sem šel na Ljubljanski nebotičnik. Tam sem zadnje čase velikokrat, ker imajo dobro gibanico in ker imam od tam boljši pregled nad Ljubljano iz višine. Tokrat sem šel na nebotičnik tudi zato, da naredim plan, kam bi lahko danes še šel s kolesom.

V daljavi sem opazil cerkev sv. Jožefa, ki je bila po vojni nacionalizirana in je v njej deloval filmski studio Viba film. Torej nekakšen naš socialistični Hollywood, kjer so posneli številne znane filme. Sreča na vrvici, Poletje v školjki, Dolina miru, Kekec, Vesna in seveda legendarnega Kekca. Tam blizu je porodnišnica, v kateri sem se rodil neko nedeljo, jeseni leta 1969. Na tem mestu se je začela zgodba, ki še traja in nekaterim gre to blazno na živce. Sam se počutim kot nekakšen slovenski Simon Wiesenthal, le da je on lovil naciste, jaz pa postkomunistične zločince, ki nekateri še vedno niso tam, kjer bi morali biti.

Ker še vedno nismo uspešno razrešili misterije, kdo je dejansko umoril Ivana Krambergerja leta 1992, postanem včasih kar besen. Besno besen. Ne samo malo besen. Ampak bomo rešili tudi to. Potrpljenje je božja mast, pravijo menda v teh krajih. Rešili smo težje misterije in ni vrag, da bomo rešili tudi to. Če obstaja zločin, mora obstajati tudi kazen! In slej ko prej bodo ljudje videli, česa vse je bil komunizem sposoben. Pri nas ni bilo čisto nič drugače, kot v ostalih komunističnih državah. Samo Ivana Krambergerja so pa ubili leta 1992, ko so nam prodajali že demokracijo! V komunizmu je lahko tak umor način dela, za demokracijo pa je to nesprejemljivo in začno utripati rdeče luči, začnejo tuliti alarmi. Potem se pa rdeča luč prižge in gori neprestano. Dokler ni več razloga za preplah.

Torej najprej sem se šel poklonit mojemu rojstvu na Ulico stare pravde, kjer je bila v tistih časih porodnišnica. Narcisoidno? Jaz mislim da ne. To bi morali početi tudi ostali. Vsak poklonit k svoji porodnišnici seveda. Ne vsi k moji.

Potem sem se malo vozil s kolesom po Ljubljani.

Nekje v okolici Plečnikovih zapornic sem prišel na idejo, da grem pogledati, kako izgleda sprehajalna pot ob Savi v Črnučah. Takrat še nisem vedel, da je to dejansko del pešpoti, ki se začne v Kajak kanu centru v Tacnu in je dolga skupaj 14 km.

Jaz sem kolesaril po Dunajski cesti in potem zavil do hipodroma Stožice. Tu sem šel najprej desno po tej poti in sem prišel do točke, ko sem zagledal neke nagce ob Savi, kjer sem se potem obrnil. Sem pa opazil to tudi že pri nas na obali, da se nagi ponavadi ne kopajo in nastavljajo soncu tisti z najbolj izklesanimi postavami, ampak prej nasprotno. Človek bi mislil, da se bodo ravno ti najraje kazali v adamovem kostumu, da pokažejo sadove trdega dela v telovadnicah in fitness centrih. Skratka, ta pot se konča na eni strani ko prideš pod podvozom Štajerske avtoceste do nekega divjega kopališča ob Savi. In zagledaš nagce.

Sem šel pa potem še v drugo smer mimo kopališkega resorta na Ježici, ki je bil tokrat skoraj povsem prazen, čeprav je poletje na vrhuncu, naprej pod podvozom Dunajske ceste in nazaj čez Kleče na Dunajsko cesto. Kot rečeno takrat nisem vedel da se celotna trasa te poti dejansko začne v Tacnu, ker sicer bi šel do tja.

Je pa ta pot, vsaj zame, boljši PST od pravega PST, saj si ves čas v naravi, ob vodi in ne kolesariš skozi stanovanjska naselja.

Sem pa na tej poti pod mostovi mimogrede opazil tudi to, da niso bili včasih samo socialistični stanovanjski bloki tipski, ampak so bili tipski očitno celo socialistični cestni mostovi.

Morda se bo kdo ob vsem tem vprašal, kakšna pa je tu moja agenda.

Jaz nimam nikakršne moči in seveda tudi ne pooblastil, da bi spravil v red slovensko policijo, pravosodje, državno administracijo in obveščevalno službo. Prav tako jaz ne morem ukiniti državne RTV Slovenija. Edino kar jaz lahko počnem je, da pri nekaterih poskušam vzbuditi občutek krivde in slabe vesti.

Tudi če bi kandidiral na volitvah in tako poskušal kaj spremeniti, bi prostitutke na državni RTV Slovenija poskrbele, da me nihče ne bi maral. In te tetice moč manipulacije imajo. Tega se dobro zavedam in tega se dobro zavedajo tudi one.

Je že res, da je izdaja lastnega naroda sramota, ki jo bo pravilno ovrednotila zgodovina. Vendar to je kaj slaba tolažba za vse tiste, ki sedaj živimo tu in moramo vse to prenašati in gledati.

Skrbi me tudi za otroke v vrtcih, ki jih gledam, kako se brezskrbno igrajo. Že čez par let bodo spoznali, da so se rodili v državi, kjer vsi pridejo do služb samo po vezah in je korupcija vseprisotna. Če nimaš vez, nimaš skoraj nikakršnih možnosti, ne glede na tvoje sposobnosti. Najboljše avtomobile in vile imajo tu kriminalci. Take in drugačne vrste. Saj je vseeno. Kriminalec je kriminalec, pa četudi je župan ali minister. Marsikdo od teh, ki so sedaj v vrtcih, bo v nekem trenutku pomislil, da mora od tu oditi, saj tu ni prave perspektive. In EU to seveda z odprtimi mejami omogoča.

Kdo bo pa ostal tu?

Grobovi Slovencev in pol Balkana.

Današnja Slovenija je samo še eden stranski produkt zablode vseh zablod – komunizma in njegove sistematične negativne selekcije!

(Samo) Cenzura?

14 04 2020

shut_up

Modra misel dneva

05 12 2018

Če bi bila res samo materija, torej atomi in molekule dovolj, da se ustvari živo bitje, ki se zaveda sebe in svoje okolice, potem se da tudi človeka umetno sintetizirati. Potrebno je samo znanje, kako pravilno sestaviti skupaj osnovne sestavne dele.

Verjetno pa se bo nekoč izkazalo, da je naše telo v svetu materije samo avatar, magija, ki dejansko omogoča zavedanje, pa je nekje drugje. In od tu potem ni več daleč logični zaključek, da mi igramo računalniške igre, dejansko smo pa sami znotraj nečesa podobnega, kar je še najbližje zvrsti RPG (Role Playing Game – te zvrsti sam sicer ne maram, ker gre preveč časa za razna trapasta opravila). Kakšna so pravila te igre, kako se točkuje in določa rezultat verjetno spet znanost zase. Vsak pri sebi pa ima občutek, ali v tej igri izgublja ali dobiva. Meni se zdi, da konstantno izgubljam, in da sistem igra aktivno proti meni (torej se na moje poteze odziva z nasprotnimi potezami), dobivati pa pusti le toliko, da povsem ne obupam. Lahko pa seveda cilj ni zmaga, ampak trening in lekcije, nekako tako kot v filmu Matrica, kar potem omili poraze.

Tista prava fuzzy znanost se še ni niti dobro začela…

Oumuamua

08 11 2018

Pred več kot 10 leti sem napisal v prispevku z naslovom Zakaj ne verjamem v NLP tezo, da bi bilo skrajno nenavadno, če bi nas obiskala neka tuja, za nas nepredstavljivo napredna civilizacija, potem pa bi se raztreščili ob pristajanju na tem planetu. Pa ne rečem, da je to povsem absolutno nemogoče, ampak bilo bi pa to res skrajno skrajno nenavadno.

Kot vse kaže pa je možno, da je havajski teleskop z oznako Pan-STARRS 19. oktobra leta 2017 odkril izvidnico. Če je šlo res za obisk tuje, napredne civilizacije upajmo, da niso od nas pobrali kakšnih trapastih idej in da se ni kdo od medzvezdnih popotnikov razpočil od smeha, ko so preskenirali slovenski parlament in si dali prevesti nastope Luke Meseca. Da tam napredne inteligence nima smisla iskati so upam vedeli že od prej.

Mi je pa ob vsem tem zabavno, kako nekateri mislijo, da če ne zaznajo nikakršnih radijskih signalov, potem pa že ne more biti odkriti objekt vesoljsko plovilo. Lahko da je obdobje, kjer civilizacija v Vesolje oddaja radijske signale zgolj zelo kratko, prehodno obdobje v “tehnološkem razvoju” in da kasneje razvijejo drugačne načine komunikacije, tako da stari dobri radio ga ga postane odveč. Radio silence pa po mojem mnenju nikakor ne more biti dokaz, da odkriti objekt ni imel kakšne inteligence na krovu.

Verjetnost za to, da je šlo pri Oumuamuiju res za vesoljsko ladjo napredne civilizacije je po moje majhna, saj kdo pa bi dal medzvezdnemu plovilu ime, ki ga je skoraj nemogoče izgovoriti?

Če pa so bili resnično na obisku nezemljani pa sama sreča, da niso prišli bližje Zemlje, saj potem bi tretjina zemljanov želela delati z njimi selfije, tretjina, ki je gledala film Mars attacks!, bi delala samomore in tretjina bi jih spekla na žaru.

Razbijanje mitov – Zadnje tri sekunde Pekla

17 10 2018

Verjetno se večina od nas strinja, da je internet čudovit izum, ki pa je hkrati civilizaciji nastavil ogledalo in prinesel s seboj neke nove težave. In ena od teh težav je po moje tudi poplava raznih pol resnic ali čistih dezinformacij in laži, ki se pojavljajo na internetu, saj lahko praktično kdorkoli objavi kar želi, je pa marsikdaj marsikomu težko ugotavljati, kaj je res, kaj je približno res in kaj navadna laž. Dodatne problem pa predstavlja dejstvo, da marsikdaj tudi klasični mediji povzamejo te informacije iz interneta, tako da gre tu za nekakšen začaran krog, kjer iz dveh polresnic, najdenih na internetu, nastane lahko čista laž ali popolna traparija.

So v Bosni res našli piramide? Po moje ne in gre za čisti Bosanski nateg.

Je Zemlja morda res ploščata, v kar nas hočejo nekateri prepričati in ustvarjajo najrazličnejše dokumentarne video posnetke na to temo in jih objavljajo na Youtube? Od tu, iz navidez ploščate Zemlje je morda res videti tako, samo potem je skoraj vsa fizika, ki smo se je učili v šoli in govori o gravitaciji čisti nateg (hoax), kar pa je težko verjetno, saj bi moralo iti v takem primeru za zaroto res velikih razsežnosti.

Potem so pa še najrazličnejše teze, kot recimo ta ali pol litra piva na dan res odžene zdravnika stran, ali pa morda povzroči čez čas cirozo jeter? Ali res konjsko meso zdravi raka in ima še cel kup drugih zdravilnih učinkov? Se da res preživeti samo z uživanjem soje in vode?

Tudi sam občasno delam poskuse, ali držijo posamezne teze, ki jih zasledim na internetu. Gre pa v bistvu za razbijanje mitov oziroma s tujko myth busting. Tako sem preveril, ali res Coca-Cola odstrani vodni kamen v WC školjki. Rezultat poskusa je bil, da se dejansko solidno obnese za ta namen, vendar je še boljša citronska kislina, ki se je lahko kupi v obliki praška v trgovini in vrela voda. Nisem šel sicer podrobno zadeve naprej raziskovat, ampak verjetno se bi tu izkazalo, da Coca-Cola pač vsebuje neko sestavino, ki razžira vodni kamen. Ali je to lahko nevarno za organizem pa težko rečem. Kakšnega kamna, razen v ledvicah in na zobeh, v človeškem telesu kakor vem doslej še niso odkrili.

Naslednji poskus razbijanja mitov je bil, ali ti Red Bull res da krila. Rezultat je bil, da kril ni od nikoder, edino kar lahko pridobiš je par kil če s tem napitkom močno pretiravaš. Test sem razširil še na ostale energijske napitke, ampak po mojih opažanjih so to pijače, ki ti ne dajo neke posebne energije in gre za čisti placebo učinek. So pa ponavadi nekoliko dražje od klasičnih sladkanih brezalkoholnih pijač. Res pa je, da nisem del teh testov v stanju, ko je telo povsem izčrpano.

V naslednjem primeru pa gre za mojo osebno izkušnjo, ki lahko rečem vsaj v neki meri potrjuje tezam, da obstajajo tako imenovane “near death experience” oziroma izkušnje bližine smrti.

Zadeva s mi je zgodila v otroštvu. Točne starosti ne vem, verjetno pa smo bili takrat stari okrog 10 let ali še kakšno leto manj.

S fantovsko družbo smo se odpravili raziskovat slapove Pekel pri Borovnici.

Po dokaj strmi lestvi smo se povzpeli do tretjega slapu, ki je če se ne motim tudi največjih od petih, ki so v Peklu.

pekel_1

pekel_2

Od tretjega slapu smo se zopet po strmi lestvi povzpeli še višje.

pekel_3

Nakar pa smo se odločili, da ne gremo nazaj po isti poti, ampak se spustimo navzdol po strmini, ki je prikazana na spodnji sliki levo od tretjega slapu.

pekel_4

Ko sem v nedeljo naredil te posnetke me je spreletel srh, saj je v živo to videti še bolj strmo in nevarno kot pa na sliki. Ampak kot otrok še nimaš veliko neprijetnih življenjskih izkušenj in si upaš veliko več, kot pa ko si nekoliko starejši in se ti ob takih idejah vklopijo razni alarmi ali na podlagi lastnih izkušenj, ali na podlagi tega, kar prebereš ali vidiš kje drugje oziroma so izkušnje koga drugega.

Spust po tej strmini se mi je grdo zapletel na nekem manjšem previsu, ker nisem našel poti naprej navzdol. Potem pa sem zagledal v bližini nek grm in porodila se mi je ideja, ki sem jo verjetno videl v risankah. Skočim čez previs in se ujamem za vejo potem pa nadaljujem spust.

pekel_5

Vendar veja je bila suha, tako da se je odlomila in začel sem drseti navzdol po strmini. V tistem trenutku se mi je v zgolj par sekundah odvrtel tako imenovani film življenja, ko se je čas zelo upočasnil, pred očmi pa so mi zelo hitro leteli najrazličnejši prizori iz otroštva oziroma spomini iz preteklosti. Ali so bili v kronološkem vrstnem redu sem pa pozabil. V tistem trenutku je delovala samo še podzavest in nekako mi je uspelo po par sekundah drsenja zagrabiti neko skalo da sem se ustavil, sicer bi verjetno padel navzdol v prepad drugega slapu. V tem primeru pa seveda tega bloga ne bi bilo.

Torej ta pojav vsaj po moji izkušnji iz otroštva dejansko obstaja in torej ne gre za nateg (hoax), vprašanje pa v kakšnih vse oblikah se lahko pojavi. Pišejo o tem, da lahko klinično mrtev človek lebdi nad lastnim negibnim telesom, dostikrat se omenja nekakšen predor in na koncu svetloba ter še kaj bi se našlo v zbirki posebnih učinkov zaradi občutka bližine smrti.

V primeru srčnega zastoja (cardiac arrest) so možgani menda povsem neaktivni, se pa lahko pojavljajo tudi v takem primeru opisani posebni učinki občutka bližine smrti. Za kakšno naslednji eksperiment myth bustinga pa je vprašanje, kdo nam potem ustvarja slike v takšnem stanju, ko so možgani neaktivni?

Sem pa po tem, ko sem tole že napisal, z iskanjem po blogu ugotovil, da sem o tej dogodivščini že pisal pred desetimi leti v nekem drugem kontekstu, samo sem na to do danes pozabil. Veseli pa me, da sem jo sedaj opisal zelo podobno kot takrat in mi torej dolgoročni spomin vsaj še za silo služi.

Preberi še:
Digitalna detoksikacija

Podzemni rovi v Bosni so

05 08 2016

V enem mojih prejšnjih zapisov sem napisal, da jaz v Bosanskem kraju Visoko piramid na žalost nisem našel oziroma so tisto zame samo hribi.

Legenda pa pravi, da je dr. Semir Osmanagić že leta 2005, ko je v tistih Bosanskih hribih zagledal piramide napovedal prerokbo, da bodo slej ko prej odkrili tudi podzemne rove, saj so takšne rove, ki pod zemljo povezujejo piramide našli še povsod po svetu na takšnih arheoloških najdiščih.

Podzemno rovi Ravne so tako del ezoteričnega Gardalanda v kraju Visoko, oziroma so celo nekakšna glavna atrakcija tega spiritualno fantazijskega parka.

Najprej naj povem, da ti podzemni rovi dejansko so ter jih lahko vidiš in se po njih tudi sprehodiš brez da vklopiš bujno domišljijo oziroma fantazijo tako kot pri vzpetinah, ki naj bi bile piramide. Me je pa ko sem videl lokacijo teh rovov kot prvo začudilo to, da se rovi nahajajo precej stran od (pseudo) piramid in očitno ta prastara civilizacija, ki naj bi bila sposobna delati beton ter poravnati piramide izjemno natančno z magnetnim severom ni imela prav nikakršnega občutka za prostor, saj je lokacija teh rovov nekaj podobnega, kot če bi recimo želel s podzemnim rovom povezati Ljubljanski Nebotičnik in Namo, rov pa bi začel kopati nekje v Trnovem.

Ko greš prvič v te podzemne rove moraš plačati nekoliko dražjo vstopnino saj moraš iti z lokalnim vodičem, ki ti med sprehodom pod zemljo razloži, kaj dejansko gledaš, ker če bi šel sam, bi si lahko ustvaril povsem napačen vtis. Ker pa gre tudi pri teh rovih za ezoterično izkušnjo je za pravilno dojemanje razlag izjemno pomembna globoka vera, saj sicer lahko vse skupaj dojameš kot še eno popolno traparijo in nateg, tako da skeptik od teh rovov zelo verjetno ne bo imel ničesar. So pa ti vodiči dobro podučeni, tako da vsi več ali manj govorijo isto, če kakšnega odgovora ne vedo, si ga pa na licu mesta izmislijo.

Na vhodu v rove dobiš najprej zaščitno čelado in moram poudariti da je ta zares obvezna, saj sem se jaz parkrat kar močno treščil v čelado, ker sem zaradi slabe osvetlitve spregledal steno nad mano. Čelade so rumene, modre in rdeče barve tako da sem bil že na vhodu postavljen pred težko dilemo, kaj naj poveznem na glavo. Najprej mi je bila všeč čelada rumene barve, potem sem se pa odločil za modro, ker se mi zdi, da se še najlepše poda mojemu karakterju. Če bi izbiral danes pa bi verjetno vzel kar rdečo. S tem bi hkrati odpadla tudi mučna dilema med rumeno in modro. Ampak ko človek osebnostno raste v Bosanskih rovih se ne obremenjuje s čeladami.

ravne_1

ravne_2

Simpatična vodička, sicer po njenih besedah menda študentka medicine nam je najprej razložila, da imajo ti rovi zelo dobro narejen sistem prezračevanja, ki so ga prastari graditelji rovov rešili tako, da se višina rovov spreminja in se na tak način ustvarja po naravni poti spremembe tlaka, kar poskrbi za kroženje zraka.

Zakaj v rudnikih uporabljajo komplicirane prezračevalne naprave namesto te enostavne prastare tehnike moram reči da ne vem, predpostavljam pa, da to ne deluje tako enostavno v rudnikih diamanta ali premoga par sto metrov pod zemljo ali še globlje.

Material, v katerega so skopani ti rovi mene zelo spominja na beton, ki so ga našli na hribu Visočica (pseudo piramida Sonca), ampak tam naj bi bil beton delo človeških rok tu pa naj bi podobno geološko strukturo ustvarila narava sama ob koncu zadnje ledene dobe. Ezoterika zna pač resnico tudi poljubno ukriviti, tako kot je deček v filmu Matrica ukrivil žlico.

Glavni poudarek vodičke je bil, da ti rovi zelo pozitivno vplivajo na človeka in da celo zdravijo nekatere bolezni kot je astma, kar ljudje vedno radi slišijo. Zabeleženih pa je že par primerov čudežnih ozdravitev. Bojda…

ravne_3

V teh tunelih naj bi bila izmerjena zelo visoka koncentracija negativnih ionov, še bistveno višja kot v hribih, kar je zopet za človeka zelo pozitivno in seveda zdravilno. Če to res drži pa ne razumem, zakaj nimamo v stanovanjih in na delovnem mestu povsod vgrajenih ionizatorjev zraka, ki bi ustvarjali tako zdravilno okolje?

V tunelih naj bi izmerili tudi zelo veliko stopnjo bovijev, kar je jasno označeno na posameznih tablah. Ko vodička pove na posameznih mestih količino teh bovijev je zelo zaželeno, da skupina zavzdihne od začudenja ob tako visoki številki, ker s tem skupina nakaže, da ji je jasno o čem je tu govora in da gre za poznavalce.

Jaz moram reči da nisem zavzdihnil ob tako visokih številkah in edino vprašanje, ki se mi je ob tem motalo po glavi je bilo “kaj za vraga so boviji?”, ker priznam, da sem za to “mersko enoto” prvič slišal. Se pa menda da izmeriti učinek teh bovijev na človeško telo tako, da s posebno, Kirlianovo kamero posnameš avro preden greš v tunele in potem ko prideš ven. Ampak ker ne vem niti točno kaj je avra mi tudi to ne pove kaj dosti.

Tale spodnja fotografija pa je nekakšna ezoterična ekstaza, saj mi je kot kaže uspelo posneti orbije s fotoaparatom in uporabo fleša.

ravne_6

Orbiji naj bi bili nekakšna svetlobna bitja ali celo duše umrlih. Na tej sliki se lepo vidijo trije taki orbiji rumenkasto zelene barve. Se jih pa menda s prostim očesom ne vidi.

Glavna atrakcija v teh podzemnih rovih Ravne pa je par “megalitnih blokov” in vodička nam je razložila, da so ti kamni dejansko keramika, ki jo je ta prastara civilizacija nekako spekla in v sredini te keramike se nahaja kristal kamene strele. Torej povedano preprosto če je megalit krof, je kristal kamene strele kot marmelada v krofu.

ravne_4

Ti megaliti so postavljeni na nekakšne strateške ezoterične točke pod katerimi tečejo podzemne vode, tako da potem oddajajo zaradi tega energijo. Na moje vprašanje kako vedo, da so spodaj res podzemne vode sem dobil odgovor, da so ugotovili z bajalico in niso delali vrtin. Nisem pa hotel v zvezi s tem vrtati dalje v vodičko ker sem opazil, da ji grem počasi na živce, namesto da bi jo mojo zvedavost fascinirala.

Ena od oblik energij, ki naj bi jo oddajali ti kamni naj bi bila v obliki ultrazvoka frekvence 28 kHz, kar menda uničuje viruse in bakterije ter se zato uporablja ta tehnika menda tudi v bolnišnicah (ali samo v Bosanskih, ali tudi drugje po svetu ni bilo razloženo). Ta ultrazvok naj bi bil tudi razlog, zakaj v rovih ni podgan in miši, ki to frekvenco slišijo kot pisk in jim je neprijetna. To, da bi bilo pomanjkanje hrane razlog za odsotnost miši in podgan pa verjetno še ni nikomur prišlo na misel? Sem pa v tunelih opazil polže, tako da oni pa očitno tega ultrazvoka ali ne slišijo, ali pa jim ne deluje neprijetno.

Na eni izmed tabel ob teh megalitih je tudi pojasnjeno, da so to hkrati tudi naprave za proizvajanje kisika, podobno kot kisik umetno ustvarjajo na podmornicah in vesoljskih ladjah. Zraven je napisana tudi kemična formula, kako iz te kamnine oziroma keramike s pomočjo ogljikovega dioksida (CO2) v izdihanem zraku nastane kisik (O2). In ta naprava proizvaja kisik bojda že več tisoč let neprekinjeno.

Je pa meni delovalo nekako surrealistično, oziroma skoraj kot bi se znašel v kakšni RPG računalniški igrici ko sem opazoval obiskovalce v teh rovih kako sedijo okrog teh megalitov in poskušajo s polaganjem rok začutiti energijo, ki jo te kamnine oddajajo.

ravne_5

Jaz moram reči da nisem začutil ničesar, edino kar sem v teh rovih opazil sta dva meni še nepojasnjena pojava in sicer se je moja ura na roki očitno v teh tunelih premaknila sama od sebe za eno uro naprej (se ne hecam!), kot bi šlo za nekakšen časovni vortex oziroma časovno anomalijo, kar sem opazil čez nekaj časa ko smo šli na pizzo v bližnjo restavracijo. Ponavadi mi ura začne zaostajati ko je baterija že iztrošena, ampak tokrat se je premaknila naprej in točno za eno uro.

Kolegici, ki je bila tudi takrat v rovih pa se je na telefonu časovni pas sam od sebe spremenil iz GMT +1 na GMT, torej Londonski časovni pas in tudi pravi da se ji prej to še ni zgodilo.

Kar se mene tiče po videnem v Bosni tudi ti rovi niso nič posebnega in po moje gre verjetno tu samo za ostanke kakšnih starih rudnikov, kjer so morda kopali minerale in poldrage kamne, potem pa rove zasuli nazaj. Nekateri pa celo trdijo, da dr. Semir Osmanagić in ostala druščina pseudo arheologov teh rovov sploh ne odkriva, ampak jih kopljejo na novo, kar se pa meni zdi malo verjetno, saj so ti rovi očitno že od prej. Res pa sedaj verjetno kakšen rov nastane tudi na novo, kakšen rov se umetno razširi, da se dobi “prostor za meditacijo” ali “zdravilna soba” in podobne predelave.

Nekateri rovi so zaliti z vodo, kar pa tudi ni večji problem, saj gre menda za zdravilno vodo, ki se prodaja po 10 evrov ali več.

Z opozorilnimi tablami zaprti rovi so menda še predmet znanstvenih raziskav. In take table vedno naredijo na obiskovalce močan vtis, saj subtilno nakazujejo na to, da v teh rovih ne gre samo za fizično delo s krampi in lopatami.

ravne_7

Kot sem že v zapisu o Bosanskih piramidah napisal smo Slovenci eni najštevilčnejših obiskovalcev tega ezoteričnega pseudo parka v kraju Visoko v Bosni in številke gredo po moje v tisoče. Je pa po svoje ironično, da mnogi od teh, ki so bili v podzemnih rovih Ravne v Bosni, še niso videli Postojnske ali Križne jame, ali obiskali Antonijev rov idrijskega rudnika živega srebra, ki so zanesljivo mnogo večje atrakcije, kot pa ti rovi v Bosni.

Po izkušnji iz Medjugorja in sedaj še pseudo piramidah v Visokem bi po mojem mnenju tole lahko Bosanci začeli počasi že tržiti kot nekakšen Mc’Donalds, torej franšizo, po kateri bi nastajali podobni ezoterični “new age” centri tudi drugod po svetu. Znanja in izkušenj imajo res ogromno.

Ljudje so očitno tega potrebni in potreba mora ustvariti ponudbo, sicer nastane globoka praznina.

Preberi še:
– Piramide v Bosni? Niti ne!
– Kamnite krogle v Zavidovićih (1)
– Kamnite krogle v Zavidovićih (2)

Piramide v Bosni? Niti ne!

01 08 2016

Bosanska legenda pravi, da sta nekoč živela dva faraona – Ramiz in Ramzes. Ramzes je odšel gradit piramide v Egipt, Ramiz pa v Bosno.

Najprej moram napisati, da sam kakšne večje pozornosti novicam o tem, da so v Bosni odkrili piramide do letos nisem posvečal. Pa ne zato, ker bi bilo to povsem nemogoče, ampak preprosto zato, ker je Balkan v svetovnem merilu praktično sinonim za natego in ne bi bilo nikakršno presenečenje, da so njihove piramide samo še ena natega več na precej dolgem seznamu nateg, ki imajo svoje korenine na Balkanu. Beseda “NATEG” bi morala po moje postati mednarodna označba za prevaro, tako kot je recimo znak “SOS” mednarodni znak za klic na pomoč!

Letos sem potem začel prebirati zapise o teh piramidah na internetu in gledati nekatere posnetke na Youtubu. Na podlagi videnega sem dopustil možnost, da bi lahko bilo poleg veliko dima tu tudi nekaj ognja, predvsem pa me je čudilo, kako bi se lahko neka popolna izmišljotina ohranila dolgih deset let. Tako sem se potem odločil da grem po poti številnih novodobnih romarjev in se odpeljem v 520 km oddaljeno Visoko v Bosni ter se prepričam na lastne oči, kakšne piramide so odkrili Bosanci.

Via Michelin je sicer predlagal pot čez Banja Luko in mejni prehod Bosanska Gradiška, boljša možnost pa je mejni prehod Slavonski Brod, ker se tako dlje pelješ po hrvaški avtocesti. V Bosni vožnja večinoma poteka po lokalni oziroma magistralni cesti razen zadnjih nekaj 10 km od Zenice dalje, kjer pa je zgrajena avtocesta. Je pa potrebno biti pozoren na radarje in policijske zasede, ki se občasno pojavljajo ob cesti, pri čemer težavo povzroča še po mojem mnenju slabo urejena cestna signalizacija, saj dostikrat sploh ne veš kakšna naj bi bila omejitev na določenem odseku, manjkajo znaki za konec naselja itd. Ampak več kot 7 ur vožnje ni problem, ker si potem nagrajen s pogledom na najvišjo piramido na svetu!

Ali pač ne?

Trenutno najbolj vroče domnevno (pseudo) arheološko najdišče na svetu se nahaja v Bosanskem kraju Visoko, kakšnih 30 km iz Sarajeva na vzhodnem delu vzpetine Visočica, ki naj bi bila po mišljenju nekaterih pravzaprav največja in tudi najstarejša piramida na svetu ter delo človeških rok.

Ker v okolici tega (pseudo) nahajališča ni nekih urejenih parkirnih prostorov moraš ponavadi parkirati nekje v mestu in se potem peš prek čaršije odpraviti na hrib. Tu je mene takoj napadla iz zasede neka ciganka, ki mi je bila pripravljena pokazati to nahajališče, seveda za denar, kar pa sem ocenil da ne potrebujem. Ampak ona je vztrajala, jaz pa tudi, tako da posel ni bil sklenjen. Kot sem slišal pa so se pod (pseudo) piramido naselili cigani (pravno bolj korektno romi ali zaradi mene lahko rečemo tudi “nomadi”), ki so očitno začutili priložnost za lahek zaslužek, ker se tam sedaj sem pa tja kdaj valijo trume naivnežev (kot truma sem imel v mislih skupine od enega do treh, ker neke množice turistov jaz nisem opazil).

Do (pseudo) arheološkega najdišča na Bosanski piramidi Sonca, ki je dobila ime menda po piramidi Sonca v Mehiškem Teotihuacanu, vodi precej strma krajša pot.

slika_1

slika_2

Ob poti je v sadovnjaku narejena nekakšna predavalnica ali pa gre morda celo za nekakšen “New Age” sakralno spiritualni objekt z improvizirano prižnico, zbito iz lesenih bio desk. Ker tam naokrog ni bilo nikogar, razen nekega čudaka, ki bi skoraj ubil psa s kamenjem, ker mu je preganjal kokoši po dvorišču, mi ni uspelo izvedeti, čemu to vse skupaj služi. Ampak ker smo v dolini Bosanskih (pseudo) piramid gre sigurno tudi v tem sadovnjaku za veliko pozitivne energije, morda pa se da izpod pulta dobiti tudi kakšno domačo slivovko, ki prečisti še tako zapackane čakre oziroma ostanke prejšnjih (slabih) reinkarnacij.

slika_3

slika_4

Zanimiva za pogledat sta tudi tale dva drevesa, ki sta se nekoliko preveč zbližala. Ker v psedo znanosti tudi drevesa čutijo sem prepričan, da gre tule za tisto pravo ljubezen, ki je možna samo med dvema drevesoma in to na piramidi Sonca, kar ne more biti samo slučaj. Ni pa teh dveh simpatičnih dreves kot kaže še nobeden od teh pseudo znanstvenikov opazil, tako da imata zaenkrat še blažen mir pod (oziroma nad) Soncem.

slika_5

Tu potem pa pride tisti zabavni del in pravi razlog mojega obiska tega kraja, samo (pseudo) arheološko najdišče oziroma arheološko Medjugorje.

slika_6

slika_7

slika_8

slika_9

slika_10

slika_11

slika_12

To je v parih slikah v bistvu vse od nahajališča na največji pseudo piramidi na svetu.

Samo pobočje je bistveno bolj strmo kot izgleda na nekaterih fotografijah in ko pogledaš navzdol imaš občutek, kot bi gledal po Planiški velikanki.

Na eni izmed tabel se lahko podučiš, da to kar tu vidiš je v bistvu beton, ki je superioren po svoji čvrstosti in kar naj bi potrdili tudi neimenovani inštituti za materiale iz Francije, Italije in BiH.

slika_13

Na drugi taki informativni tabli pa je pojasnjena starost piramide pri čemer je naveden podatek, da je (pseudo) piramida stara 29,200 let plus minus 400 let.

slika_14

Torej graditelji te (pseudo) piramide naj bi bili sposobni izdelovati beton in to praktično že pred 30.000 leti (!), ko so ostali ljudje še z gorjačami lovili medvede in se skrivali po jamah. Pa ne samo to. Kot sem zasledil na večih koncih po internetu naj bi bil ta beton celo bolj kvaliteten, kot smo ga ljudje sposobni izdelati sedaj! Koliko betona je bilo potrebno zmešati, da se sezida 210 metrov visoko piramido pa presega mojo domišljijo oziroma se to da verjetno izračunat za kakšen doktorat na pseudo fakulteti.

S stališča pseudo znanosti je zanimiv tudi tale posnetek, kjer se lepo vidi, kako je nad betonsko piramido tekom 30.000 let nastala kakšnih 50 cm debela plast zemlje. Menda taka plast nastaja s hitrostjo 1 cm na vsakih 200 do 300 let, kar je moram reči tudi mene presenetilo, saj sem pričakoval, da lahko zemlja nastane hitreje.

slika_21

Sama pseudo piramida Sonca je videti od daleč takole:

slika_15

Iz tega zornega kota moraš imeti dejansko bujno domišljijo, da vidiš piramido.

Na vrhu hriba se sicer nahajajo neki ostanki utrdbe iz srednjega veka, ki pa je verjetno zares arheološko najdišče. Je pa vprašanje, koliko časa bo ta utrdba še lahko kljubovala zobu časa oziroma bolje rečeno pseudo arheologiji, ki želi iz tega hriba za vsako ceno narediti piramido.

slika_16

Ko sem tole videl v Bosni moram reči, da preprosto nisem vedel kaj naj si mislim. Zadeva ne deluje tako prepričljivo, da bi lahko to brez zadržkov kupil oziroma verjel, da sem dejansko videl največjo piramido na svetu, na drugi strani pa se ne da povsem ignorirati vse te informativne table in (resda neimenovane) inštitute s svojimi ugotovitvami.

Ampak po mesecu dni od povratka iz Bosne sem prišel do zaključka oziroma spoznanja, da tu po mojem mnenju piramid ni in da gre za čisto navadne hribe, kar pa potem pomeni, da je celotna zgodba o Bosanskih piramidah dejansko nateg. Mi je pa ob vsem tem nerodno, ker sem potreboval toliko časa, da sem prišel do te ugotovitve, ampak vse skupaj je res ena velika Bosanska zmešnjava, kjer je težko nedvoumno ugotoviti, kaj je res in kaj ne, saj je nasprotujočega si materiala na internetu zelo veliko, na terenu samem pa ničesar oprijemljivega.

Za kakšno piramido gre v primeru hriba Visočica (pseudo Sonce) je morda še bolj kot ogled na terenu v Bosni uporaben program Google Earth (koordinate tule) kjer se da lepo videti 3D model terena z različnih zornih kotov. Namreč severna in delno vzhodna stran sta dejansko na prvi pogled videti kot bi gledal stranice piramide, ampak čim pogled rotiraš pa iluzija piramide hitro izgine, sploh ker sam hrib deluje kot del ostalega hribovja v okolici in si ne predstavljam, da bi lahko hribi v okolici nastali kasneje kot pseudo piramida, pri čemer siloviti tektonski premiki ob tem procesu ne bi porušili človeške gradnje, pa ne glede na kvaliteto (pseudo) betona.

google_earth_1_1

Beton iz katerega je piramida zgrajena po mnenju geologov dejansko ni beton, ampak kamenina konglomerat, je pa o sami geologiji teh Bosanskih hribov oziroma pseudo piramid (vseh skupaj naj bi jih bilo menda kar pet) veliko napisanega tule.

Še preden sem šel v Bosno so mene še najbolj prepričali če lahko temu tako rečem posnetki nekakšnih tlakovcev ki so jih odkopali na pseudo piramidi Meseca (hrib Plješevica), ampak tudi v tem primeru se izkaže, da je take tlakovce sposobna narediti tudi narava sama, brez posega človeških rok.

Po vseh teh spoznanjih so zame pseudo Piramide v Bosni bolj psihološko sociološki kot kakšen arheološki fenomen, saj kakor sedaj gledam na vse skupaj je to postalo nekakšen kult oziroma morda še najbližje nekakšni “New Age” religiji, kjer moraš pač brezpogojno verjeti in potem vidiš v teh Bosanskih hribih piramide ter veliko mistične pozitivne energije najrazličnejših pojavnih oblik. Cel ta cirkus pa potem izkoriščajo nekateri za pseudo spiritualni turizem, ki očitno po tolikih letih še vedno privablja v Bosno nekatere z željo po “osebni rasti” (če že potrebujejo tako “osebno rast” jim lahko tudi jaz prodajam kilo banan po sto evrov).

Na vzpetini poleg Visočice je zrasel celo manjši in moram reči lepo urejen hotel, so pa pozabili urediti cesto do njega, saj je ta z obeh strani tako ozka, da se razen na redkih mestih praktično ne moreta srečati dva avtomobila, ob močnejših nalivih pa je prevozna samo če imaš kakšnega terenca in po možnosti ne mestnega, ker tak šminkerski avtoček bo nasedel na udarnih jamah.

slika_17

slika_18

slika_19

slika_20

Mene so najprej namestili v neko sobo, ki je obupno smrdela po kloru, ampak po pritožbi so me premestili drugam, tako da to po mojem mnenju ni moglo bistveno vplivati na moje dojemanje Bosanskih piramid oziroma smrad ni zamašil tistih glavnih čaker, ki bi morale iz teh Bosanskih hribov pričarati piramide.

Da je ta psihološko sociološki fenomen teh pseudo piramid po desetih letih še vedno tako živ, da v Bosno prihajajo občudovat te hribe turisti iz različnih držav, pri čemer smo Slovenci bi rekel kar v večini (veliko je tudi organiziranih skupin), gre zasluga po moje predvsem karizmatični osebnosti “odkritelja” ter glavnega promotorja teh pseudo piramid dr. Semirja Osmanagića (v angleščini Sam Osmanagich).

Sam ga sicer še nisem videl predavati v živo, ampak na posnetkih, ki sem jih videl na Youtubu on kar žari, ko razlaga o teh pseudo piramidah in prastarih energijah, ki so s tem povezane. Če tak človek trdi, da so piramide uporabljale stare civilizacije za komunikacijo med sabo po različnih kontinentih potem temu verjame na besedo veliko ljudi, brez da bi se sploh spraševali o smiselnosti ali verjetnosti take trditve, sploh ker je v ozadju menda še božja geometrija in schumannova resonanca. Karizmatiki sevajo pač neko posebno energijo in če ti karizmatik pride na dom prodajat kuhinjske lonce kupiš vse, kar ti ponuja, ker pač deluje prepričljivo. In seveda seva. Veliko pozitivne energije.

Ampak nategi je potrebno slej ko prej reči preprosto…natega (angleško hoax), pa ne glede na to, kakšen karizmatik ti to prodaja!

Jaz sem prepričan, da ima Bosna veliko naravnih lepot, ki jih lahko ponudi turistom, pri čemer je v Bosni vse vsaj za tretjino ceneje kot pri nas. Bi pa morali po moje Bosanci graditi turizem kot gospodarsko panogo na poštenju in prijaznosti do turistov, kar se jim bo dolgoročno edino splačalo. To jim od srca privoščim, ker so res veliko pretrpeli in te prizadene ko vidiš preštevilna pokopališča, ki so posledica vojne in morije po razpadu bivše Jugoslavije.

Farbanje kristalov kamene strele z rdečo in modro barvo pa po moje ne bo najbolj pravi pristop.

Obstaja pa seveda tudi par promilov ali še manj možnosti, da gre v Bosanski dolini piramid dejansko za piramide, ki so delo človeških rok. Ampak teh par promilov je enako tudi možnosti, da resničnost sploh ne obstaja in mi živimo v Matrici, torej svetu, ki je umetno ustvarjen in povsem navidezen.

Ne more pa mi ustvarjati umetne resničnosti kar vsak karizmatik z veseljem do pseudo arheologije in veliko energije za širjenje svojih fantazij!


Opomba pod črto: Ker gre v primeru pseudo piramid v Bosni dejansko za nekakšno “New Age” religijo sam nikakor ne želim komerkoli pokvariti te religiozne izkušnje, saj je vse zapisano zgolj moje osebno mnenje! Religija in zdrava pamet oziroma logika pa že od nekdaj ne gredo najbolje skupaj.

Kamnite krogle v Zavidovićih (2)

15 07 2016

Na drugi lokaciji, ki se nahaja par kilometrov stran od prve v naselju Podubravlje na levi strani reke Bosne je nahajališče kakor je meni znano ene same kamnite krogle, je pa ta res ogromna in če sem prav prebral je to največja najdena kamnita krogla v Evropi.

slika_1

slika_5

slika_6

Tole na spodnji sliki je nekakšen “Turistično informacijski center” ob tem arheološkem najdišču, še pred centrom pa stoji tabla, na kateri je z roko napisano, da se nahajaš na zasebnem zemljišču. Ob mojem obisku tu ni bilo nikogar, tako da nisem mogel vprašati glede vsebine hladilnika, sem pa prepričan, da bi se dalo dobiti kakšno domače žganje ali zdravilno vodo za 10 evrov ko ta center deluje. Mene pa je tale improvizirana hišica v gozdu spomnila na film Petek 13, drugi del, tako da sem se ob tem počutil kar malce nelagodno, sploh ker nisem vedel, kdo se bo prikazal iz gozda oziroma kdo je lastnik te parcele.

slika_7

Je pa s to kroglo povezana meni še nepojasnjena misterija. Namreč fotografiji krogle, ki sem jo naredil jaz in fotografija domnevno iste krogle na kateri je dr. Semir Osmanagić (on je odkril to kroglo in “piramide” v Visokem) se presenetljivo razlikujeti in ne zgolj v petdeset odtenkih sive barve, ki na moji fotografiji prevladuje.

slika_2

slika_8
vir: piramidasunca.ba

Sami vzorci na krogli so videti enaki, se pa zdi, kot bi bila spodnja krogla nekoliko pomanjšana in rotirana navzgor in v desno. Ampak glede na to, da cela krogla sploh še ni odkopana si ne predstavljam, kako bi bilo to sploh izvedljivo!

Je pa seveda res, da je na spodnjem posnetku odkopan manjši del krogle kot na sliki zgoraj in da je posneta iz drugega zornega kota, vendar ne ujema se tudi okolica krogle oziroma hrib nad njo.

Kamnite krogle v Zavidovićih (1)

15 07 2016

Konec junija sem šel gledat “piramide” v Bosno, med potjo pa sem se ustavil še pri kamnitih kroglah v Zavidovićih. Samo nahajališče teh krogel je kakšnih 10 km od glavne ceste nekje med Dobojem in Zenico. V kraju Žepče se zavije dol iz glavne ceste proti kraju Zavidovići kjer sta dve lokaciji, kjer so našli kamnite krogle.

Fenomen kamnitih krogel je kot kaže podobno kot piramide globalen, saj so jih našli že na različnih koncih planeta (Kostarika, Rusija, Balkan itd.), pri čemer naj bi bile nekatere od najdenih kamnitih krogel naraven pojav. Za te krogle v Zavidovićih težko rečem ali so naravne ali delo človeških rok. Vsaj na nekaterih so vidni sledovi obdelave, pa tu ne mislim vklesane podpise tipa “Nedžad bio ovde” in ljubezenska sporočilca, ki so novejšega datuma. So pa menda prve takšne kamnite krogle našli v Srednji Ameriki, natančneje v Kostariki leta 1930, ko so sekali gozd za nasad banan.

Te kamnite krogle v vasi Zavidovići naj bi odkrili že v 60 letih prejšnjega stoletja, vendar do “odkritja piramid” v kraju Visoku to ni bilo za njih nič posebnega. Pač krogle v neki soteski oziroma strugi manjšega potoka. Ko so “odkrili piramide” pa so kot kaže še prebivalci kraja Zavidovići skočili pokonci in se pohvalili, da pri njih ležijo pa neke kamnite krogle, če bi lahko še to kdo prišel pogledat in jim po možnosti postavil turistični park, kjer bi turisti puščali denar. Je pa ta del še zelo v povojih, saj so kot je videti v hudi dilemi v kakšno smer vse skupaj zapeljati. Samo upam, da jim preden se oni odločijo kaj s tem kdo teh krogel ne odpelje izpred nosu.

Prvo nahajališče krogel v Zavidovićih se nahaja na desni strani reke Bosne v neki soteski.

slika_1

slika_2

slika_3

slika_4

slika_5

slika_6

slika_7

slika_20

slika_8

slika_9

slika_10

slika_11

slika_12

slika_13

slika_14

slika_15

slika_16

slika_17

slika_18

Vse kamnite krogle na tej lokaciji niso v najboljšem stanju. Kot kaže se je tudi v Bosni ponovila zgodba iz Kostarike, kjer so ljudje razbijali krogle ker so mislili, da se v njih nahajajo zakladi. Teh krogel je bilo očitno tudi bistveno več. Nekatere, sploh tiste lažje so dobile noge. Okoliški prebivalci so jih verjetno vozili domov za okras na vrtu ali kaj podobnega.

Na poti nazaj od tu do avta smo srečali domačina, ki je v avtu prevažal mešalec za beton in je dejal, da gre “polirat kugle”… Mene je kar srh spreletel, saj sem mislil, da polira te prave kamnite krogle, v bistvu pa on doma dela majhne kamnite kroglice, ki jih prodaja kot spominke. Menda Kitajci to z veseljem vse pokupijo. Verjetno pa mu še ni prišlo na misel, da bi izdelavo spominkov outsourcal na Kitajsko, kjer bi mu te spominske krogle delali za polovico njihove cene (že ta je vsaj za tretjino ali polovico nižja kot pri nas) in zabavno bi bilo videti, ko bi Kitajski turisti v Zavidovićih kupovali Kitajske kamnite krogle za spomin.

Vsak domačin pa seveda tudi z veseljem razloži, da te kamnite krogle oddajajo “pozitivno energijo” in da “zdravijo” (ali to velja tudi za tiste, ki so bolj jajčaste oblike mi ni uspelo izvedeti).

Inspircija (Inspiration)

05 06 2016

Felix Baumgartner – Headcam footage space Jump


NASA Reacts To Mars Curiosity Rover Landing

 

Avto leta po izboru mačk

18 01 2011

In slovenski avto po izboru mačk je:

Ponosnemu lastniku Renaulta iskrene čestitke, čeprav mi ni čisto jasno, kako so mačke na parkirišču, kjer je okrog parkiranih vsaj sto lepših avtomobilov, izbrale ravno tega. Ampak mačke že vedo in o okusih se ne razpravlja.

Slišal sem tudi neko teorijo, da gredo mačke najraje tja, kjer je veliko negativne energije, v kar pa jaz ne verjamem. Če bi namreč ta teorija držala, bi bil naš parlament poln mačk, tako pa najdeš notri samo ene navadne …

Od kje jim denar?

02 10 2010

Pred dnevi sem gledal film The International (Mednarodna prevara). Film govori o bančni instituciji, ki se ukvarja s sumljivimi posli in pranjem denarja. Banka med drugim aktivno spodbuja oborožene konflikte po svetu in preprodaja orožje. Če nek afriški general in vodja upornikov nima denarja za nakup orožja, nobenega problema. Banka poskrbi, da se posel z orožjem kljub temu izpelje, vendar potem, ko uporniki prevzamejo oblast, pričakuje seveda bogato poplačilo za usluge. Filmsko zgodbo je sicer navdihnila resnična Bank of Credit and Commercial International (wiki), ki se je ukvarjala s podobnimi posli in potem tudi propadla.

Torej cilj banke ni nadzirati države tretjega sveta s pomočjo konfliktov, ampak nadzirati jih s pomočjo dolgov, ki nastajajo zaradi konfliktov. “Resnična vrednost konflikta je v dolgu, ki ga ta ustvari”, pravi nek citat iz filma.

In ko sem gledal film, sem se večkrat spomnil na sedanjo gospodarsko krizo. Resda (še) ne gre tu za neke oborožene konflikte, kot v državah tretjega sveta, ampak bistvo vsega je pa verjetno povsem enako. Dolgovi! Večina držav se je v teh časih prisiljena enormno zadolževati, kar pa seveda pomeni, da na nek način izgubljajo svojo neodvisnost, ker jih nekdo močno drži za jajca. Višji je dolg, bolj te lahko stiskajo. Na ta način pa praktično čedalje bolj izgubljaš možnost odločanja o svoji lastni usodi. In kar se tiče javnih financ, smo očitno tudi mi država tretjega sveta, tako kot še mnoge druge “razvite” države.

Če jaz nekomu posodim veliko količino denarja in tega dolga ni sposoben odplačati v razumnem času, je dolžnik povsem odvisen od mene in jaz lahko močno vplivam na njegove odločitve. Lahko mu vsilim, kaj bo jedel, kakšen avto lahko vozi, kako se naj oblači, skratka, imam ga na kratki vrvici. V primeru dolžnika individualca je zadeva sicer nekoliko lažja, ker človek lahko nenazadnje zbeži z letalom v Južno Ameriko in tam zamenja identiteto. Medtem ko države nimajo v bistvu kam. Kam naj recimo zbeži Grčija in kako lahko zamenja identiteto, da se skrije pred rubežniki, ki so jim velikodušno posojali denar in zraven še inteligentno pomagali prikrivati dolgove?

Slovenija baje sicer ni še kritično zadolžena, vendar dolg v času krize tudi pri nas skokovito raste. Bruto dolg naj bi znašal 40 milijard € (sem prištevajo državni dolg, dolg bank, fizičnih oseb, podjetji…), medtem ko je država zadolžena za 14 milijard €.  Morda bo zvenelo kot črni humor, vendar če bo šlo to tako naprej, za plače javnega sektorja ne bo realni sektor kmalu prispeval nič več, ker bo ves denar zagotovljen s pomočjo kreditov, ki pa samo še povišujejo zadolženost države. Iz meseca v mesec, samo strmo navzgor.

Meni pa ob vsem tem ni jasno, kdo so tisti, ki posojajo državam denar in od kje njim sredstva?

Tu namreč ne more iti za nek fiktivni denar, kot so razni izvedeni finančni inštrumenti, opcije na delnice in podobno. Če želi država izplačati plače javnim uslužbencem, potrebuje konkreten denar, ki šelesti in ga lahko na banki tudi dvigneš. Ampak večina bank je danes v hudih škripcih in mnoge banke morajo države reševati pred bankrotom, tako da močno dvomim, da one lahko kreditirajo te iste države, ki se morajo zaradi njih še dodatno zadolževati.

Sam sem si pred časom skopiral nek članek, ki je govoril o tržni kapitalizaciji največjih bank na svetu in številke se mi zdijo zanimive, sploh če se jih primerja z zadolženostjo posameznih držav.

Goldman Sachs 36 MRD USD (v letu 2007 je bila vredna še prek 100 MRD USD), Intesa Sanpaolo 39 MRD USD, Banco Santander 54 MRD USD, Bank of America 71 MRD USD, Bank of China 107 MRD USD, JPMorgan Chase 114 MRD USD, China Construction Bank 127 MRD USD, HSBC 131 MRD USD, Industrial and Commercial Bank of China 186 MRD USD, Nova Ljubljanska banka (sam bog ve, verjetno nič MRD-jev).

Če bi pogledali skupno zadolženost vseh držav, mora biti številka naravnost astronomska.

Verjetno ni razvite države, ki ne bi imela primanjkljaja v proračunu in se ne bi zadolževala. Javni dolg ZDA je že presegel 13.000 milijard dolarjev. Tako je Grški dolg v višini 300 milijard € v primerjavi z javnim dolgom ZDA pravi drobiž, ki ga lahko malo večja firma, kot je Apple, plača z gotovino.

Kot že rečeno, jaz nimam niti najmanjše ideje, kdo konkretno so ti frajerji, ki tako velikodušno servisirajo državne apetite po zadolževanju in od kje njim denar?

Ker ko to enkrat ugotoviš, potem po moje prideš tudi do ljudi, ki zares upravljajo s tem svetom in krojijo usodo večine držav, ki so življenjsko odvisne od neprestanega zadolževanja.

Kdo pogreša Kristusa?

29 07 2009

Preden zaženem vsesplošno paniko. Ali se še komu zdi, da je izginil Kristus izpred Frančiškanske cerkve v Ljubljani?

Močno upam, da za tole obstaja neka logična razlaga, predvsem pa, da je tole opazil že kdo pred mano.

Ekstra popusti za ekstra kupce

17 06 2009

Danes stojim za nekim mlajšim primerkom modela v vrsti na blagajni Big Banga. Slučajno pa pogledam na listek, ki ga drži v roki, poleg kupljenega blaga (morda DVD ali računalniška igra).

Listek izgleda nekako tako kot prenatiskani obrazci za blagajniški prejemek, na njem pa piše z roko napisano “REDNA STRANKA – 10 % POPUSTA”.

WTF?

Tak popust bi tudi jaz imel, čeprav ne vem, kako se kvalificiraš med “redne stranke”?

Res je sicer, da po trgovinah hodim zadnje čase zelo malo, še hrano največkrat kupujem na bencinskih servisih, hkrati ko natankam bencin, ki je mimogrede postal nesramno drag (bravo Pahor).

Ampak kljub vsemu mi je pa to malo čudno, da obstajajo taki ekstra popusti, ki verjetno niso nikjer javno objavljeni, kot recimo vsem znane pike in zvezdice zvestobe. 10% ob vsakem nakupu pa niti ni tako malo, sploh če kupuješ kaj večjega.

Se mi pa to nikakor ne zdi pošteno, čeprav razumem interes trgovca, da nekako nagradi oziroma motivira redne goste v trgovini.

Meni normalno in sprejemljivo bi bilo, da je vnaprej definirano, kaj pomeni “redna stranka” in ima vsak kupec možnost kandidirati za to titulo ter je o akciji seznanjen na vidnem mestu. Ker če je tole stvar osebne presoje prodajalca, potem so v veliki prednosti tisti, ki poznajo koga med njimi, saj  jim verjetno brez težav lahko napiše takle listek, ki na blagajni preverjeno deluje.

Baje trgovce na trgovskih tečajih učijo, da obstajajo tri vrste strank:

* tiste, ki se pustijo podučiti,
* tiste, ki vedo “vse” in jih je potrebno poslušati,
* tiste, ki pridejo in kupijo.

Jaz spadam v četrto skupino, ki se vedno počuti nategnjeno.

Kvaliteta über alles

04 06 2008

Kako se mora počutiti žoga, ki jo dobesedno raznese po nekaj dneh od nakupa, ne vem. Vem pa, da se sam, kot njen kupec, počutim precej grdo nategnjenega.


foto: dr. Onyx

Tole so posmrtni ostanki odbojkaške žoge, ki ni doživela v svojem mnogo prekratkem življenju niti enega samcatega udarca na igrišču. Ker še ni bila opravljena avtopsija in niso bila pridobljena ustrezna izvedeniška mnenja, teško govorim o tem, kaj je bil razlog za prezgodnjo smrt. Sam sumim, da jo je zdelala vročina, ker sem imel žogo zaprto v prtljažniku avtomobila, parkiranem v senci, pod krošnjo dreves, na neverjetnih 28 stopinjah celzija.

Ob nakupu žoge nisem dobil nikakršnih navodil za rokovanje v smislu, da bi jo moral obvezno transportirati v hladilni torbi ali da ni narejena za temperature nad 20 stopinj. Ker jo nisem niti enkrat napumpal, tudi to ne more biti razlog za te že na prvi pogled grozne raztrganine, ker je bila žoga že v trgovini premalo napumpana.

Seveda si ne upam niti slučajno pomisliti, da bi bila lahko razlog poškodbam nekvalitetna izdelava, ker vsi vemo, da je današnjim izdelovalcem potrošnih artiklov kvaliteta in skrb za kupca na prvem mestu, takoj za željo po čim večjem dobičku.