Archive for the ‘Mnenje’ Category

Razkolnikov

09 07 2020

Kot sem opazil, se trenutno v knjigarnah poskušati prodajati dve obsežni knjigi, ki obravnavati tematiko druge svetovne vojne na slovenskem.

Prva je knjiga avtorja Dr. Jožeta Pirjevca z naslovom Partizani.

vir: založnik

Druga pa je knjiga avtorja Dr. Jožeta Možine z naslovom Slovenski razkol.

vir: založnik

Najprej moram povedati, da prebral nisem nobene od teh dveh knjig, gre pa v obeh primerih za obsežno delo, ki zahteva kar nekaj časa za branje. Sem pa kupil knjigo Slovenski razkol v knjigarni na Nazorjevi v Ljubljani, tako da bo ta prva na vrsti za branje.

Ko hodim po Ljubljani se mi zdi, da ima prva knjiga, torej Partizani Jožeta Pirjevca, bistveno širšo distribucijsko mrežo, saj so jo dali na vidno mesto v številnih knjigarnah. Dobesedno ti jo ponekod rinejo v roke, da jo slučajno ne bi kdo spregledal. V knjigarni Konzorcij so jo dali celo kar na blagajno! Boste še ene Partizane vzeli? Zaenkrat ne, morda kdaj drugič.

Dva Jožeta, oba z akademskim nazivom doktor, eno obdobje, ne povsem enak pogled, je moj prvi vtis ob tem dvojčku knjig.

Sam sem prepričan, da bosta obe knjigi našli svoje mesto v narodovi knjižnici, torej v NUK in da bodo bodoče generacije zgodovinarjev lahko v miru preštudirale obsežno gradivo ter potem na podlagi poglobljene analize napisale čim boljši približek zgodovinske resnice. Nenazadnje, zgodovina je najboljša učiteljica, ne more pa biti talka svojih učencev.

Vsaj ne za dolgo.

Če bo kdorkoli, kadarkoli še mislil, da lahko zgodovino vleče za nas, mora vedeti, da je to zgolj iluzija. Iluzija obstoja take možnosti.

Sem pa napisal zgodovinarji v upanju, da se ne bo še naprej praktično cel narod ukvarjal s pravilno interpretacijo zgodovine. Narod se mora ukvarjati s prihodnostjo, zgodovinarji pa z zgodovino in prihodnostjo.

foto: Dr. Onyx

Preberi še:
Praktični problemi delitve naroda

Nabiranje rožic ob avtocesti

06 07 2020

Včeraj zvečer se vračam iz obala in nekje pri Nanosu na odstavnem pasu stoji avtomobil brez prižganih štirih smerokazov, kaj šele trikotnika. Očitno je moški ustavil na odstavnem pasu samo zato, da je šla ženska – pozor (!) – nabirat rože ob avtocesti. Noro! Kako jim pade kaj takega sploh na misel?

Bi pa po moje morali pri nas odgovorni nujno preimenovati vozni pas na avtocesti v prehitevalni pas. Tako bi imeli potem en odstavni pas in dva prehitevalna. Sedaj namreč večina voznikov vozi kar po prehitevalnem pasu ves čas, vozni pa je tako skoraj prazen. Morda bi tako preimenovanje zaleglo, da bi več voznikov vozilo po voznem pasu in ne vsi na prehitevalnem. Velja poskusiti.

Rdeče zvezdice

06 07 2020

Gledam Evropsko zastavo in na njej ne vidim nobenih rdečih zvezdic! Same rumene. Pa bi morale biti tudi vsaj ena rdeča. Naša, Slovenska.

Tu gre očitno za neko čudno napako. Nočem sicer EU soliti pameti, kako mora izgledati zastava, samo ta sedaj ne odraža dejanskega stanja! V EU je uspelo priti tudi vsaj eni rdeči zvezdici, ki je sedaj nekakšen trojanski konj!

Kdorkoli je preverjal, ali države izpolnjujejo kriterije za vstop v EU, je očitno spregledal rdečo zvezdico ali pa celo namerno pogledal stran, misleč, saj ne more biti tako slabo, kot je videti. O, je.

Biti grdi raček pa verjamem nihče ne želi biti?

O komunizmu spet in spet

04 07 2020

Pri nas kot kaže nekega napredka kar se tiče narodne sprave ne bo, dokler ne bo kritičnega obračuna s preteklostjo! In po moje bi bilo tu veliko narejenega, če bi se komunizem v tej državi uvrstil na seznam totalitarnih sistemov in bi bili prepovedani tudi komunistični simboli, ne samo svastika. Ampak to bi moralo biti storjeno že na nivoju EU, pa žal ni. Bi nam bilo precej mučnega sprenevedanja tako prihranjeno.

vir: wikimedia.org

Bi bilo pa potem hitro v težavah Nizozemsko pivovarsko podjetje Heineken, saj bi moralo umakniti rdečo zvezdo z njihovih steklenic piva. Podjetje sicer trdi, da njihova rdeča zvezda nima političnega vpliva, čeprav naj bi podjetje rdečo zvezdo zamenjalo z belo leta 1951 in se je ta vrnila nazaj šele leta 1991 po padcu Sovjetske zveze. Ampak komunizem je še danes živ na Kitajskem in v Severni Koreji, marsikje pa duh komunizma živi dalje v nekoliko modificirani obliki. Če je bil problem komunizem v Sovjetski zvezi, je problem tudi povsod drugod. Poleg tega se je v logotipu tega podjetja rdeča zvezda pojavila šele leta 1930, prej pa je bila zvezda bela.

vir Heineken

Heineken sicer trdi, da rdeča zvezda predstavlja po njihovo simbol petih sestavin piva – voda, ječmen, hmelj in kvas ter “čarovnijo varjenja piva”, ampak na tak način se lahko riše tudi kljukaste križe na pivske steklenice, pri čemer se izpusti med sestavinami “čarovnijo varjenja piva”.

Ko sem predlog o prepovedi komunističnih simbolov napisal na enem izmed forumov je nekdo odgovoril:

“Komunistična ikonografija je redkokje v svetu prepovedana, nacistična pa skoraj povsod. Pri nas pa še posebej mora tako biti saj je komunistična ikonografija povezana s partizanstvom, nacistična pa z izdajalci.”

To je tipičen pogled, ki Slovence razdvaja in jih bo še dolgo, če se nekaj ne ukrene. Nova državljanska vojna pa ni najbolj modra rešitev, saj vprašanje, če bi ta sploh lahko prinesla dokončno rešitev tega vprašanja. Morda, če bi se tokrat uspeli pobiti do zadnjega.

Zame sta oba sistem enaki zgodovinski zablodi. Če gledamo v svetovnem merilu je glede na število pobitih ljudi verjetno zmagovalec med zablodama komunizem, saj naj bi bilo žrtev komunizma skupaj več kot 100 milijonov! In komunizem je še vedno zelo živa ideologija. Kdo je na našem ozemlju pobil več ljudi pa nisem šel šteti in niti ni bistveno. Žrtev ene in druge zablode je bilo veliko. In seveda žrtve takih zablod nikdar niso samo mrtvi, ampak še številni drugi, ki padejo v nemilost takšnih zločinskih, nedemokratičnih režimov.

Jaz ne morem nikakor enačiti partizanstva in totalitarnega sistema, kot je bil komunizem. Pri nas so nekateri izkoristili upor proti okupatorju za inštalacijo svojega totalitarnega sistema, ki je potem vladal v teh krajih dolgih 45 let po drugi svetovni vojni. Druga svetovna vojna pa je trajala pet let. Torej komunizem je trajal pet krat dlje, kot pa recimo temu fašizem. Pri nekaterih je šlo torej dejansko za boj enega totalitarnega sistema proti drugemu. Boj ene totalitarne ideologije proti drugi. To se mi zdi da ni težko za razumeti?

Seveda pa dopuščam možnost, da so nekateri akterji komunistične revolucije pri nas zares verjeli, da bodo ustvarili boljšo družbo. Ampak ta zgodovinski eksperiment je tudi pri nas klavno propadel in tudi za njih velja misel T. S. Eliota “Most of the evil in this world is done by people with good intentions.”.

Kot opažam ima pri nas veliko ljudi težavo že z razumevanjem, kaj pa je bilo s komunizmom sploh narobe?

Po današnjih “urbanih legendah” o komunizmu, so takrat vsi imeli delo, država ti je dala stanovanje ali pa ugodne kredite, da si si lahko z lastnimi rokami postavil hišo, nakar ti kreditov ni bilo potrebno vrniti, saj jih je požrla hiperinflacija, vsem je bilo dostopno šolstvo in zdravstvo. Snemali so filme, kot so Sreča na vrvici in Srečno Kekec. Smeli smo celo hoditi k verouku in v cerkev. Kriminala ni bilo videti prav veliko, celo drog se zdi da v komunizmu ni bilo toliko, kot jih je danes.

Ampak v komunizmu nisi smel razmišljati po svoje, torej drugače, kot vodilni misleci te ideologije ali biti odkrito proti vedno isti oblasti. Komunizem je zelo sovražil intelektualce in duhovščino, ker je v njih videl razredne sovražnike, se je pa delavskemu ljudstvu predstavljal kot rešitev. Komunizem ni izbiral sredstev, ko je bilo potrebno odstraniti tiste, ki mislijo drugače od tistega, kar je komunizem smatral za pravilno. Komunizem tudi ni bil ekonomsko vzdržen, saj smo velikokrat imeli hiperinflacijo, bila so tudi daljša obdobja pomanjkanja raznih osnovnih življenjskih potrebščin.

Slogan Blaginja za vse se zelo hitro v komunizmu spremeni v kruto realnost v obliki Revščina za vse.

Sistem, ki želi ustvariti enakost vseh ljudi je tudi sicer čista neumnost, ki ne upošteva realnosti! Ljudje nismo enaki, zato nas noben politični sistem ne more narediti enake! So enaki matematični genij, vrhunski glasbeni skladatelj, lokalni pedofil in morilec otrok? Kaj je tu enakega, razen da gre za isto vrsto? Vedno, ko začneš izvajati to trapasto politiko enakosti ugotoviš, da se moraš najprej znebiti najbolj sposobnih, ki so gibalo napredka vsake družbe! To je ugotovil seveda tudi Jugoslovanski komunizem in tudi Jugoslovanski komunizem je aktivno preganjal intelektualce. Za njihov zapor je namenil kar cel otok v Jadranskem morju!

Komunizem je enaka zabloda kot fašizem in tu dileme ne bi smelo biti nobene! Če ima kdo morda še kakšne pomisleke, naj pogleda primer Severne in Južne Koreje. Ena je zasmehovanja vredna totalitarna komunistična država, iz katere se skoraj cel svet norčuje, druga pa ekonomska velesila.

Kje bi raje živeli, si naj pa vsak pri sebi razjasni.

Nekdo mi je na to vprašanje odgovoril, da odvisno, kaj si. Če bi imel na izbiro biti voditelj Severne ali Južne Koreje, bi bil raje voditelj Severne Koreje. V to ne dvomim. Tako so razmišljali verjetno tudi naši komunistični revolucionarji, ampak to ni nič drugega kot samo rahlo prilagojena verzija slogana Blaginja za vse. Blaginja za izbrane.

Zagovorniki in častilci slovenskega komunizma še vedno izkoriščajo partizansko gibanje za navadno krinko in sredstvo manipulacije ovčic iz Orwellove Živalske farme. Štiri noge dobro, dve slabo. Komunizem dobro, fašizem slabo. Komunizem dobro, fašizem slabo. Ponavljajo v nedogled kot staro lajno. Ampak realnost je drugačna. Oboje je slabo in si ne bi smeli želeti, da se še kdaj ponovi.

In od tu pa potem izhajajo težave, s katerimi se soočamo še danes in se vlečejo skozi celotno tranzicijo, torej dolgih 30 let.

Ena politična opcija želi na vsak način še naprej braniti naš komunizem kot nekaj dobrega, kot nekaj, kar je neločljivo povezano z uporom proti okupatorju, hkrati pa vse, ki so bili proti komunizmu označi kar avtomatično za domače izdajalce. Pa seveda zadeve takrat niso bile tako preproste in enostavne. Nekateri so se odločali med dvema slabima opcijama in se odločili po načelu sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj in zaveznik. To nikakor ni tako črno belo, kot poskušajo prikazati zagovorniki komunizma pri nas.

Seveda tu potem do nekega preboja ne pride, saj tega se ne da ubraniti in se nikoli ne bo dalo ubraniti. Proti taki miselnosti se bo vedno upiral velik del Slovencev, ki imajo kritičen pogled na zgodovino.

Je pa vprašanje, koliko časa bomo še potrebovali, da bomo z zgodovino enkrat za vselej razčistili, obsodili, ker je vredno obsodbe in se zazrli naprej v prihodnost. Predvsem je pa po moje škoda otrok in mladine, ki jih vedno znova povlečejo v te ideološke boje in tako prenesejo bremena preteklosti na naslednje rodove. Tudi če postaviš čisto novo hišo pride nekdo, ki ti nanjo nariše ali rdečo zvezdo, ali svastiko ali celo kar oboje.

Je pa res, da ko takole razmišljaš, te dostikrat propagandni stroj branilcev komunizma obsodi, da si domači izdajalec. S tem se jaz ne obremenjujem. Propagandni stroj ni tisti, ki odloča o tem, kdo so domači izdajalci.

Moj edini sorodnik, za katerega vem, da je padel med drugo svetovno vojno, je bil očetov brat, ki je padel kot partizan, ko še ni dopolnil niti 18 let.

Pa to prav v ničemer ne spremeni mojega pogleda na zgodovino. Jaz verjamem, da je odšel v partizane z namenom upora proti okupatorju in ne zaradi komunistične revolucije.

Da razumemo komunizem in tudi stanje v Sloveniji, moramo razumeti, da je komunizem načrtno izvajal negativno selekcijo in skrbno izbiral ljudi za najvišje strukture. So pa zame na nek način žrtve komunizma tudi na strani tistih, ki tak sistem izvajajo, saj če ti neka ideologija tako skrči in omeji možnost razmišljanja, si zame sam tudi žrtev.

Prebere še:
Kako sem preživel komunizem
Goli otok
Brioni
Vse narobe
Zb(i)rka misli

Nerazumevanje Bruslja

03 07 2020

Po poročanju nekaterih medijev je Slovenija dobila iz Bruslja opomin, ker ni zagotovila ukrepov, ki obsojenim preprečujejo, da bi bili na vodstvenem položaju. Sicer gre za četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja.

Verjetno so naši mislili, da te direktive sploh ni potrebno prenesti v naš pravni red, ker pri nas za vodstvene položaje imenujemo samo nedotakljive, ki sploh ne morejo biti obsojeni. Ta naša lokalna folklora kot kaže tujcem ni najbolj jasna.

Kako Slovenija dejansko deluje je težko razumeti marsikomu, ki tu živi in misli, da situacijo dobro pozna (večina jo ne!), kaj šele tujcem.

Ko bom opazil razliko

01 07 2020

Časi za naše tiskane medije morajo biti težki. Epidemija novega koronavirusa je povzročila, da je bila marsikatera naročnina na časopis odpovedana. Veliko gostiln in javnih ustanov je verjetno naročnino odpovedalo tudi zato, ker se virus lahko širi s prenosom prek časopisa, ki si ga deli več bralcev. Marsikateri oglaševalec je zmanjšal število oglasov v tiskanih medijih zaradi gospodarske krize.

Delo v svoji prilogi Ona s celostranskim oglasom nagovarja že nagovorjene. Očitno vsem ostalim s tem oglasom sporočajo, da so v težavah in je usoda črne vdove negotova. Lahko še sama postane truplo na medijskem prizorišču.

vir: Ona

S celostranskim oglasom sporočajo, da razlike ne opaziš, dokler jo ne opaziš. Tega slogana moram reči ne razumem. Razliko bom opazil, ko bo. Dokler ni razlike, nimam kaj opaziti. Delo je bilo del propagandnega stroja levice ves čas tranzicije in tu se ni spremenilo čisto nič. Razlike ni moč opaziti, ker je kot rečeno ni. Ko bo, pa razlika bo in jo bomo seveda tudi opazili. Brez reklame.

Tudi slogan vedeti več pomeni imeti moč je bolj za lase privlečen, čeprav ne trdim, da ni v njem tudi kančka resnice. Ampak časopis Delo se zaveda, da tista prava moč pomeni imeti možnost vpliva na svoje bralce. In to je v samem bistvu vsakega dobrega propagandnega stroja politike.

Manipulacija za politično indoktrinacijo, bi bil mnogo bolj primeren slogan.

Ampak kdor to ve, ima moč, da se tej manipulaciji na široko izogne. To je tudi moč. In Delo to zelo dobro ve, saj jim naklada z leti strmo pada.

Morda bi lahko enkrat poskusili še s tem, da bi izdajali eno verzijo časopisa brez notranje politike, torej za tiste, ki jih motijo nenehni poskusi ideološke indoktrinacije v smislu Živalske farme – štiri noge dobro, dve nogi slabo. Kučan dobro, Janša slabo. Ne trdim, da se bo to potem Delo prodajalo za med. To ne. Poskusiti pa morda kljub vsemu velja.

Olika je moja odlika

01 07 2020

Ko prebiram razne komentarje na spletu in debate po spletnih forumih sem dobil občutek, da so mnogi pri nas zelo nestrpni, celo sovražni do tistih, ki jih dojemajo kot politične nasprotnike, pri čemer prevladujejo podobna čustva, kot pri ekstremnih športnih navijačih. Žaljivke letijo na vse konce. Svečkarji, Jajo, Prištinski dohtar, Princ TemeTM…Včasih kdo v eter vrže popolno laž ali čisto izmišljotino in to potem oživljajo še v nedogled. Tudi ko se že ve, da gre za navadno laž ali izmišljotino, ta ne umre, ampak živi veselo dalje. Nekaterim se zdi, da so politiki tam samo zato, da jih lahko javno žalijo in sramotijo, pri čemer so dovoljena vsa sredstva, ker so javne osebe. Včasih celo politiki sami to vzpodbujajo in pri tem aktivno sodelujejo, kar je pa sploh neumnost in streljanje v lastno koleno s pnevmatskim zabijalnikom za žeblje.

Ko sem nekje omenil, da se mi zdi, da so pristaši levice bolj nagnjeni k žaljenju političnih nasprotnikov in da je druga stran bolj olikana, sem dobil nazaj odgovor:

Če bi bil premier vlade malce bolj kulturen, bolj povezljiv med ljudstvom, bi bilo vse ok. Ampak ne, on zanalašč povzroča nemire, in narod medsebojno skrega. Ko je bil prej na oblasti, je narod zmerjal z Zombiji, sedaj s komunisti in levičarji? Prej je bil kriv Kučan, sedaj Šarec, in nikakor ničesar konstruktivnega. vedno le kreg kreg kreg in nič produktivnega. Kot je Šarec rekel, za twitanje ima preveč časa. Roko na srce, njegovi twiti niso nikakor ustrezni funkciji ki jo izvaja.

Potem sem mu jaz odgovoril, da olikanost nikdar ne more biti pogojena z obnašanjem drugih. To je tvoja lastnost in ne od drugih.

Nakar mi na to nekdo drug odgovori preprosto z Ne klobasaj.

Na to pa nisem našel primernega odgovora. Če ne gre, pač ne gre. Morda kdaj drugič.

Če bi vsi spuščali naše standarde olike vsakič, ko opazimo, da je šel nekdo okrog nas še nižje, potem smo čez čas vsi čisto na dnu. Tu se pač ne sme ozirati na druge. Vzdrževati moraš svoj nivo olike in se ne pustiti provocirati. Vemo pa, da je mnogo lažje spuščanje, kot pa plezanje navzgor.

Potem nekdo da povezavo na nek twitter profil ObjaveIzKleti, s katero verjetno želi demantirati mojo tezo, da so pristaši desnice bolj olikani.

vir: ObjaveIzKleti

Na to mu jaz odgovorim, da na vsaki strani najdeš tudi tiste, ki blodijo po dolini senc in teme. Se pa nima smisla s tem preveč obremenjevati. Pač ignoriraš. Če gre za kazniva dejanja pa je to potem posel za policijo, ne pa da se poskuša na lastno pest žveplo z žveplom nevtralizirati. To pomeni vedno samo še več žvepla na kupu in še večji smrad, ki draži nosnice.

Sem si pa za ime tega zapisa izposodil ime projekta šolskega centra Novo mesto. Upam, da njihovi dijaki, ko odrastejo, ne končajo na kakšnem spletnem forumu ali kot komentatorji pod “novicami” na 24ur.

Tujerodne rastline

26 06 2020

To, kar je naredil raper Zlatko Ćordić na proslavi ob dnevu slovenske državnosti je zame podobno, kot če bi uletel z megafonom k maši in se drl dol s klerikalci in častilci napačnega boga.

Nekatere svari so svete. Morda ne za vse, so pa za nekatere. In proslava ob dnevu državnosti sodi po moje tudi v to kategorijo. Enako obred v sinagogi, mošeji ali budističnem templju.

Tudi če se bom jaz kdaj preselil na Švedsko, mi na misel ne pade, da uletim na proslavo ob njihovem dnevu državnosti in tulim, da je ogrožena po mojem mnenju demokracija na Švedskem, ker je zmagal na volitvah nek Sven Gunarson, ki je meni blazno antipatičen in bo bojda ukinil neke traparije, ki so pa meni blazno všeč. Poleg tega pa še mimogrede naderem legitimno izvoljenega predsednika Švedske in pohvalim njihovo državno televizijo, ker jim gre tudi Sven Gunarson enako kot meni na živce in ga ne marajo.

So pa Švedi na lastni koži spoznali, zakaj (invazivne) tujerodne rastline niso preveč zaželene in slabo uspevajo v okolju, kjer niso avtohtone. Vse v naravi ima neko skrito logiko in delovati proti tej naravni logiki vodi samo v težave.

V številnih državah prevladujejo po zaporih večinoma priseljenci in tujci. Zakaj? Očitno zato, ker se ti ali ne morejo prilagoditi v novo okolje, ki jim je tuje, ali se zavestno organizirajo v razne organizirane kriminalne združbe, ker se jim zdi, da je to še najlažja pot do enostavnega zaslužka, lahko pa seveda tudi novo okolje do njih ni preveč naklonjeno in namerno poskrbi, da številni pristanejo v zaporih tudi za manjše prestopke. Kako je s tem pri nas, ne vem, bodo pa lahko o tem povedali kaj več strokovnjaki, ki poznajo to področje. Kolikor spremljam črno kroniko, približno vem kakšen bo rezultat te študije.

Verjetno tudi tekom zgodovine niso nastali različni narodi samo zato, da se bodo na koncu vsi pomešali med seboj, kot bi radi nekateri tudi pri nas, ki vidijo v priseljencih samo potencialne nove volivce. To je samo še ena navadna traparija, ki vodi samo v konflikte in nestrpnost.

Slovenec je po moje še najbolj doma v Sloveniji, Hrvat na Hrvaškem in Bosanec v Bosni. Albanec pa povsod, ker imamo radi slaščičarne.

Ena izmed pozitivnih posledic kolesarskih protestov 2020 se mi zdi tudi ta, da so se sedaj nekateri začeli zavedati, kaj pomeni beseda domoljubje in tu seveda ne mislim udeležencev protestov, ki mahajo z jugoslovanskimi zastavami in prepevajo italijanske pesmi. Je pa res, da je lahko od zdravega domoljubja, do nevarnega nacionalizma zelo kratka pot, ki jo nekateri prehodijo v enem samem koraku.

Zato pa je zgodovina in učbeniki zgodovine, da se na napakah lahko uči in se jih ne ponavlja v nedogled.

All welcome? Resno? Kaj ni pametnejše ustvariti tako okolje, kjer bodo lahko uspevale tudi avtohtone rastline? Ne pa da avtohtone rastline zatiraš, na veliko pa uvažaš (invazivne) tujerodne. In to so nekateri naši politiki počeli tako v Jugoslaviji, kot počnejo še vedno sedaj.

Mi je pa ena sodelavka pred dnevi dejala, da po njenem mnenju izgledajo otroci iz rasno mešanih zakonov bistveno lepše, ker niso videti kot kakšni Balkanci. Ena druga sodelavka pa si je šla moža iskat kar v v Maroko, morda zato, da otroci ne bodo izgledali kot Balkanci. Menda pa najlepši otroci nastanejo, če je oče iz Karibov, mama pa Japonka.

Bogi Karibski moški, saj je Japonk precej več.

Preberi še:
Izumiranje slovenskega naroda
Pot v pogubo
Praktični problemi delitve naroda

Revolucionarka Eva

22 06 2020

Zadnjič je po internetu zaokrožil posnetek, kako pogumna revolucionarka Eva iz Trbovelj z vodno pištolico strelja na policiste pred stavbo MNZ.

Za marsikoga je revolucionarka Eva takoj postala ikona odporniškega gibanja in kolesarskih protestov. Nekakšen slovenski David proti Golijatu, le da ima naš David žensko podobo, torej še nekoliko privlačnejši kot v izvirniku, Golijat pa je v tej verziji še brutalnejši, saj je njegovo vlogo prevzel kar cel kordon do zob oboroženih policijskih robocopov.

vir: Facebook (posebni učinek Onyx)

Meni pa je ob tem posnetku zaledenela kriv v žilah. Skoraj dobesedno.

Vprašal sem se, ali punca sploh ve kaj dela in kje ima pamet!?

Revolucije niso hec, tako kot si ona predstavlja, ko pozira s skodelicami na katerih je Stalin.

Če bi kaj takega storila v ZDA ali še kje drugje po svetu, bi se ji zlahka lahko zgodilo, da bi bila mrtva še preden bi njeno telo treščilo nenadzorovano ob tla. Prerešetana z ostrim strelivom, ne pošpricana z vodo. Mlado življenje, polno idej in hrepenenja, ki je bilo in ga v hipu ni več. Ali kot bi to tako lepo pesniško povedala Eva…

Zbudite me,
ko pride nazaj tisti čas
ko smo odleteli
v vroče nasmejane dni na krilih mladosti.

Eva, kako pa naj policija ve, da je tole res samo nedolžna vodna pištolica, torej igračka in ne kakšna doma narejena improvizirana pištola, ki s take bližine zlahka ubije človeka? In kako naj policija ve, da revolucionarka Eva ni neuravnovešena oseba za na forenzično psihiatrijo?

Prav zato imajo ponekod za take primere policisti zelo preprosto pravilo. Najprej streljaš, potem greš preverit negibno truplo, za kakšno pištolo je šlo. Vodna pištolica? Jebi ga. Ko poznaš primere, na kakšne vse načine so ubili tvoje policijske kolege veš, da pištole niso nedolžen hec, kot ni bil nedolžen hec Stalin in ostali revolucionarji.

Ker pa revolucionarka Eva živi na srečo v Sloveniji, kjer vlada brutalni janšizem in teror do zob oborožene policije pa bi se ji prej lahko zgodilo, da bi od policista dobila kakšnega poljubčka na lička.

In revolucionarka Eva je obetajoča mlada pesnica.

Res bi bilo škoda, da bi zaradi ene vodne pištole in uspešne ideološke indoktrinacije za vedno ostalo samo pri njenem prvencu. In Eva ve, kaj pomeni ideološka indoktrinacija, le da tega ne opazi, ko se to zgodi njej.

Mogoče si prav ti ena izmed tistih črnih ovc. A si še vedno samo ovca…meni pesnica Eva.

Osnove političnega boja na Slovenskem

22 06 2020

Zadnjič sem v enem komentarju na spletu prebral idejo, da bi se morala pri nas vsa levica združiti v eno stranko in potem bi po cicibanski aritmetiki imeli 75%, JJ pa 25%, torej imamo lahko spet nazaj neke vrste komunizem in tako odpade potreba po protestih in spontanem ljudskem uporu kolesarjev.

Ampak ta ideja je neumnost.

Levica pri nas ni več tako kot v komunizmu ena partija, kjer morajo vsi misliti enako, ampak je na tem političnem polu več različnih struj, ki se borijo za vsakdanji košček kruha na politični sceni. In ta boj je trd in neizprosen.

Tako imenovana trda Kučanova linija in še najbližje prejšnji partiji so Socialni demokrati. Ti so tudi gonilo ideje Naša stvar (Cosa nostra).

Potem so tu razne ad hoc liste, ki nosijo imena po vsakokratnem vodilnem ideologu (Bratuškova, Cerarjeva, Šarčeva). Ti bi bila radi moderna evropska levica, hkrati pa se morajo še vedno delati, da sodijo pod trdo Kučanovo linijo, ker sicer bi jih levi propagandni stroj na ukaz raztrgal. Kdo od njih bi se lahko znašel povsem slučajno na naslovnici tednika Mladina z iztegnejo desno roko. Tudi foto terminu s Kučanom se ne morejo izogniti, čeprav jim ni preveč do tega, ker javnost potem dobi občutek, da so samo neke marionete na politični sceni. V skrajno levo zategnjene lutke. Tako živeti in politično delovati mora biti težko. Gre za posel, ki je še najbližje komedijantom in stand up komikom, ker ti niso tako hitro zamorjeni, so pripravljeni skočiti na glavo tudi v prazen bazen in jih ne moti preveč, če jih kdo počasi skuha kot žabo na zmernem ognju. Znajo celo pristno zaigrati, da jim to na nek bizaren način celo paše.

In tu je še potem stranka Levica.

Ti so pa v bistvu neki žurerji, ki jih zmrazi že ob sami misli, da bi morali v življenju kdaj delati. Doma imajo obešene po stanovanju Titove in Stalinove slike, ker se jim zdi to super cool. Pri Titu cenijo zlasti njegov prefinjen odnos do Jadranskih otokov, saj se jim zdijo Brioni in Vis super cool, da je obstajal tudi Goli otok pa radi pozabijo in to sucks. Pri Stalinu so jim pa všeč zlasti njegovi brki in sama pojava. Vsaj enega gulaga ne zna na pamet našteti nihče od njih, kar tudi sucks.

Levica rada srka absint in javnosti prodajajo slogan Blaginja za vse. Torej tudi za kriminalce, lenuhe in lopove. Za vse! Égalité!

Stranka Levica je tudi sicer povsem neuporabna za vladanje in gre dejansko za stran vržene glasove na levici, saj njim niti na misel ne pride, da bi šli s kom v vlado, ker bi morali vzeti v upravljanje kakšen resor, torej ministrstvo. In se tako osmešiti. V tej stranki bi težko našli kogarkoli, ki bi bil sposoben voditi ministrstvo en sam mesece, kaj šele cel mandat. Morda bi se našel kdo, ki bi se bil pripravljen žrtvovati za JGZ Brdo. Tam se menda dobro jé v njihovi menzi. Si predstavljate vlado, kjer si stranke razdelijo resorje in Levica vzame samo JGZ Brdo? Ta dovtip je meni tako smešen, da za trenutek pozabim, kaj sem hotel s tem zapisom sploh povedati…

Tako da ja. Zabavna situacija na naši politični sceni. Tu JJ zmaga tudi če ne naredi nič in nekaterim na naši levici se zdi, da so med metaforami prav oni žaba, ki se počasi kuha. In ob tem postaja čedalje bolj rdeča. Še bolj rdeča, kot je bila nekoč.

Se je pa upam vsaj Zdravko Počivalšek naučil iz prakse kaj pomeni moja misel…

POLITIKA JE UMAZAN POSEL.
BLAGOR TISTIM,
KI SE LAHKO UKVARJAJO S ČEM DRUGIM.

V politiki so danes eni tvoji najboljši prijatelji, jutri najhujši sovražniki, ki bi te najraje utopili v žlici vode. In nekoč tvoji sovražniki postanejo prijatelji, tvoji prejšnji navidezni prijatelji pa končajo v postelji s sovražnikom tvojega bivšega pravega prijatelja.

Ampak to je v demokraciji nekaj normalnega in s tem je potrebno znati živeti.

Če si politik.

In še najbolj ironično ob vsem tem je, da to sploh ni najbolje plačan posel v državi.

In politics stupidity is not a handicap.
Napoleon Bonaparte

Poglej še:
Zb(i)rka misli

Besede vzpodbude

21 06 2020

Nekje sem prebral, da v psihiatričnih bolnišnicah bodrijo nekateri zdravniki svoje paciente s tem, da so oni enaki, kot tisti ljudje zunaj. To se mi ne zdi ravno ohrabrujoča spodbuda, mar ne?

Kdo so protestniki

21 06 2020

Na spletni strani Financ je nekdo s partizanskim imenom FjodorKirilovic v komentarjih pod enim izmed člankov takole naštel kdo vse so protestniki na kolesarskih protestih 2020:

  • institucionalizirani kulturniki z dobrimi plačami (kot institucijo mislim gledališča ipd., ne psihiatrično bolnišnico),
  • lumpenkulturniki ala razni raperji (Nikolovski, Čordić), ki morajo poleg donacij davkoplačevalcev včasih kaj zaslužiti tudi na trgu,
  • poklicni, pretežno miroljubni nevladniki (lezbijke, open society z derivati itd.),
  • ljubiteljski miroljubni nevladniki (vegani, borci proti 5G, ljudje z lovorovimi venci na glavi),
  • študentje, ki ne marajo Janše, pa tudi kapitalizem jim ne diši preveč (najbolj jim diši sex, drugs, and rock&roll),
  • pretežno nenasilni ekstremisti (jugoslovenarji, Levica in podobni),
  • nasilni ekstremisti (Antifa squadre),
  • profesorji na fakultetah za pranje možganov (nekateri so že v zgornjih skupinah),
  • normalni protestniki (volivci Šarca in podobnih),
  • nepolitični borci proti korupciji (tisti, ki so si od vseh Tarč zapomnili samo “Janša krade”),
  • etablirane politične stranke, kot je SD.

Jaz bi k temu seznamu dodal vsaj še ostarele novinarje Mladine, ki so po nekaterih informacijah celo med organizatorji teh protestov.

Mladina je po svoje žalostna zgodba slovenske tranzicije, saj so bili nekoč v komunizmu drzni znanilci sprememb, potem pa ko so te spremembe zares prišle, so ostali za vedno nekje v starih časih. Danes pa so po moje to večinoma neki 50 letniki, ki v Mladini še vedno sproščajo svoje frustracije in demonstrirajo svojo sposobnost izražanja sovraštva do tistih, ki so po njihovo njihovi razredni sovražnik. Ime časopisa Mladina pa je za današnji čas naravnost bizarno, saj bi se prej lahko imenovali Plus 50, če ne bi bilo to ime že zasedeno. Tako se že imenuje neka priloga časopisa Delo za starostnike.

Na protestih so menda še neke skupine, ki se zavzemajo za zaščito narave.

S temi bi se jaz lahko po svoje celo strinjal, saj je po mojem mnenju zaščita narave ustavna materija in bi morala biti omenjena že takoj na začetku tega najvišjega pravnega akta države.

Se mi pa zdi, da tudi zaščita narave sodi med področja, ki zahtevajo strokovni pristop in podrobno razumevanje samega problema, tako da nisem prepričan ali so laiki s ceste res za to strokovno usposobljeni. Pri nas že imamo Zavod RS za varstvo narave kjer ima vse to lepo našteto med svojimi nalogami in tam so zaposleni profesionalci. Ali delajo dobro bodo pa lahko morda kaj več povedali kočevski medvedi in volkovi.

Kaj točno v zvezi z zaščito narave protestnike moti pa nisem uspel razbrati. Videl sem samo slogane z napisom Narave ne damo, nikjer pa ni pisalo, kdo jim jo želi vzeti in kako konkretno namerava to izvesti. Če pa gre dejansko spet bolj za to, da Privilegije ne damo, potem pa razumem bicikliste iz te družbenopolitične skupine in potem pa tudi ti sodijo na te proteste – v prve bojne vrste.

Sigurno je med protestniki tudi nekaj javnih uslužbencev – sodnikov, učiteljev, državnih birokratov in kriminalistov, za katere predstavlja demokratična menjava oblasti velik šok in se jim zdi, da morajo ta šok tudi javno izraziti z udeležbo na protesti. Verjetno je njihova maskota žvižgač Gale, ki ima kot eden redkih nižjih državnih uradnikov svojo spletno stran na Wikipediji. In bojda celo tudi klub oboževalk, ki bi ga rade na vsak način spravile v posteljo. Spati s slavnim žvižgačem dekletom očitno danes nekaj pomeni. A vseeno ni to isto, kot spraviti v posteljo frontmana skupine Siddharta. Da si ne bo žvižgač Gale preveč česa domišljal.

Nekateri pa pridejo na te proteste preprosto za… našo stvar.

Praktični problemi delitve naroda

20 06 2020

To, da je slovenski narod skoraj fanatično razdeljen na desnico in levico je upam danes dejstvo, ki mu težko kdorkoli oporeka, saj to lahko gledamo iz dneva v dan, iz leta v leto, iz desetletja… upam ne še v naslednje stoletje in tisočletje.

Ampak ta ostra delitev pa po moje prinaša tudi številne probleme.

To, da moraš če si pristaš ene ali druge opcije skrbno paziti kakšne medije spremljaš, je samoumevno. Če ti je blizu levica, potem so tu Delo, Dnevnik, Večer, Mladina, Žurnal24, POP TV, RTV SLO, Radio 1 in številni drugi. Če ti je blizu desnica je izbira na medijskem področju zaenkrat še bistveno manjša. Lahko spremljaš Nova24TV, Demokracijo, Ognjišče, morda še Siol.net ter številne manjše spletne portale, kot je Požareport in Časnik.si. Če ti gre za denar, spremljaš Finance. Denar imajo radi levi in desni. V primeru, da sem koga uvrstil na napačen politično pol, se oproščam in na željo seznam tudi popravim oziroma ga prestavim. Če bo kdo želel, da Mladino prestavim na desno, je ne bom! Ostareli komunisti naj kar ostanejo tam kjer so. Še najmanj škode.

vir: twitter

Zadnjič je svetovno znana kuharica in Master šefinja Ana Roš na Instagramu nakazala, da bi znala biti pripadnica leve politične opcije. To je bilo čisto dovolj, da se je njena gostilna, ki se danes ponaša z dvema Mišlenovima zvezdicama okarakterizirala za leglo leve buržoazije, ki je pokradla delavskemu ljudstvu, da lahko sedaj razvaja svoje borbončice na njihov račun. Dvomim, da bo še kakšen pristaš desnice zašel v to gostilno, saj je bila s tem praktično izbrisana iz desnega kulinaričnega zemljevida. Na drugi strani pa bo morda kakšen pristaš levice sedaj zanalašč šel v to gostilno, da bo pomagal “naši stvari“, pa čeprav bo za to plačal zasoljenih 175 € na osebo brez vinske spremljave. In tega nikakor ne želim namerno povezovati z Cosa nostro. Napisal sem “našo stvar”. Torej Cosa nostra po naše. Slovensko!

Meni do sedaj ni prišlo niti na misel, da bi lahko delil tudi gostilne na desne in leve, samo od sedaj bom na to mnogo bolj pozoren. Ko takole razmišljam in v mislih delim gostilne levo in desno je levi verjetno tudi Ljubljanski As, kamor zahaja rad Ljubljanski župan Janković. Katera bi bila lahko desna gostilna še razmišljam. Morda kje na vasi, blizu cerkve. Desnih ošterij bi znalo biti tako absolutno gledano celo več kot levih. Samo večina elitnih je verjetno levih, ker kulinarični elitizem je v prvi vrsti medijski elitizem.

In tu se problem delitve naroda šele dobro začne.

Če koga slučajno na stranišče je sedaj pravi čas, ker pride na vrsto najbolj zanimiv del, ki ga je potrebno prebrati v enem kosu. Smo vsi nazaj? Prav, gremo naprej…

Recimo da si trgovsko podjetje Spar in najameš za reklamno kampanjo pevca Magnifica. Za njega pravijo, da je simpatizer levice. S tem si se praktično ustrelil v koleno, saj se bo polovica potencialnih kupcev spraševala, ali je podjetje Spar blizu levici? Jih morda celo Spar na skrivaj financira? Lahko pristaš desnice še mirne vesti hodi v Spar in hkrati s tem ne podpira nehote nasprotne politične opcije?

vir: Spar

Še huje je, če si pristaš desnice in blazno rad prepevaš njegovo In ko enkrat bom umrl. Tako rad prepevaš, da bi šel tudi na njegov božični koncert, samo da slišiš, kako zveni v živo in da prepevaš o neizbežnem skupaj z množico. Ampak te ne bodo potem obtožili, da si izdal desno stvar? Še več. Božični koncert pevca Magnifica bi se lahko smatral celo kot žaljenje verskih čustev. Zakaj ima pristaš levice koncert ravno na Božič in ne recimo 27. aprila ali 25. maja? To je tako inteligentno vprašanje, da si ga moram ponoviti. Zakaj za vraga ima pristaš levice koncert ravno na Božič in ne recimo 27. aprila ali 25. maja?

Zelo podobne probleme imajo tudi pristaši levice, čeprav v manjšem obsegu, ker je estrada pri nas večinoma v domeni levice, saj je tudi za uspeh na estradi potrebna medijska podpora. In kot vemo ima levica na tem področju vrhunski propagandni stroj, ki mu zaenkrat težko kdorkoli konkurira. Če bi bil rad estradnik in se izve, da si pristaš desnice, ali imaš bog ne daj doma nad posteljo celo razpelo, boš imel velike težave s pojavljanjem v medijih, ker te bodo levi mediji namerno ignorirali. Za našo stvar, jasno.

Za Marto Zore bojda pravijo, da je bližje desnici. In ali si lahko potem pristaš levice brez slabe vesti prepeva njeno Ljubezen, ljubezen, kako je silna ta ljubezen? Si upa pristaš levice sredi belega dne kupiti njen CD v trgovini? Nočem nikogar strašiti, samo danes te lahko mimogrede posname kdo s telefonom in objavi na internetu fotografijo, ki več razkriva kot zakriva, predvsem pa jasno izdaja politično pripadnost.

In tu se problem delitve naroda šele začne.

Ne, to sem enkrat že napisal. Vraga, kaj jaz to delam…

In tu se delitev naroda nadaljuje in še stopnjuje.

Recimo da si zagrizen pristaš levice in potrebuješ odvetnik ali notarja. Kaj narediš? Ja najprej se seveda pozanimaš, kdo je blizu tvoji opciji, da pomotoma ne financiraš nasprotnika. Kakšen odvetnik ali notar bi bil lahko nenazadnje blizu tudi desnici. Hkrati s tem ko angažiraš odvetnika ali notarja tvoje politične opcije pa dobiš še celoten paket, saj je v ozadju socialna mreža, ki se med seboj dobro pozna in tudi sodeluje ter ima shranjene vse pomembne in vplivne telefonske številke v imeniku pametnega telefona. Odvetniki na vezi s sodniki? Nobenega problema. Vse se da, če si prava politična opcija! Na tem področju ni ničesar svetega. Vsak gre za denar v posteljo s komerkoli. Za koga? Za našo stvar!

Celo po državni upravi obstajajo ljudje, za katere se sicer natančno ve, kdo to so z imeni in priimki, ki lovijo redke pristaše desnice in izvajajo nad njimi mobing ter jim na vsak način želijo zagreniti življenje. Zakaj? Za našo stvar! Seveda pa je lahko kje tudi kakšen pristaš desnice, ki to počne simpatizerju levice. Edino verjetno za to je mnogo manjša, ker je bila večino tranzicije pri nas na oblasti levica in je državna administracija praktično “etično” čista. Sami pristaši levice kamor pogledaš, katerokoli pisarno odpreš, katerikoli fikus premakneš. Nekateri celo nosijo majice z rdečimi zvezdami v službenem času in jih nihče ne preganja. Celo več. Če nosiš tako majico bistveno hitreje napreduješ, ker šefi vedo, da si za našo stvar.

Pa naprej.

Zadnjič sem bežno spremljal kako je uslužbenec radijske postaje Radio 1 Deželak junak zagnal neko dobrodelno akcijo, s katero je zbiral denar za počitnice tistih otrok, ki si morja ne morejo privoščiti. Na prvi pogled seveda čudovita gesta. Ampak tudi to se je pri nas spolitiziralo, saj se je ob njem pojavil župan Janković, za katerega vsak ve, da je leva opcija. Pa tudi večina uvršča Radio 1 v isto, torej levo politično hemisfero.

Pristaša levice to seveda ne bo zmotilo in bo morda prispeval kakšen evro. Kaj pa si naj ob tem misli simpatizer desnice? Kaj če gre za prevaro in večina zbranega denarja ne gre zares za otroke, ampak kam drugam? Ali kdo preverja, katere otroke pošljejo s tem denarjem na morje in ali je res, da gredo na morje z Deželakom junakom tudi otroci, ki so bili v istem letu prej na morju že trikrat s starši in torej niso neki otroci slabše situiranih staršev? Na kakšen način sploh določijo, kateri otroci gredo s tako zbranim denarjem na morje? Je problem, če je otrok iz družine, kjer hodijo v cerkev in otrok obiskuje verouk?

Ponavadi pristaš desnice tu naredi kompromis in daruje Karitasu. Ampak tu se pa potem pristaš levice lahko sprašuje, ali Karitas enako pomaga levim in desnim, vernim in nevernim? Kaj bi naredili na Karitasu, če bi se na vratih pojavil Marjan Šarec ali Luka Mesec? Bi ju zabrisali ven? Na ta dovtip sem ponosen še dve minuti zatem, ko sem ga napisal. Luka Mesec na Karitasu? Meni huronsko smešno in z veliko simbolike.

Da ne dolgovezim.

V Spara več ne hodim. Če vam to kaj pove?

Saj ne, se hecam.

Tudi na kakšen Magnficov koncert bom še šel in zelo lepo bi bilo poslušati Ljubezen Marte Zore v živo na razprodanih Strožicah.

Mimogrede, kdo ve, katere politične opcije je Sidharta? A ne, njih je več, Pri teh bo potrebno pogledati bolj natančno vsakega posameznika. Bobnar, levica, vodilni vokal desnica, bas, desnica, klaviature levica? Si potem upa še kdo na njihov koncert?

In potem je problem janšizem. Kdo je tu nor?

Zapis je del Operacije Michael.

Oprosti Onyx, lepo in lucidno napisano, ampak ali jih nisi s tem le še bolj skregal in sprl med seboj?

NASLEDNJIČ: Osnove razrednega boja na Slovenskem

MojaSlovenija.org

18 06 2020

Kitajci so nekoč uvedli politiko enega otroka, pri nas pa bo nov spletni portal za rezervacijo turističnih ponudb mojaslovenija.org kot kaže določil, da sta možna po njihovo največ dva otroka.

vir: mojaslovenija.org

Na prvi strani imajo iskalnik turističnih ponudb, kjer lahko vpišeš destinacijo, datum prijave in datum odjave ter koliko gostov bi šlo na počitnice. Tu pa postane logika tega portala zanimiva.

Število odraslih in število otrok ne moreš vpisati ampak lahko samo številko spreminjaš s plus in minus. Pri odraslih gre od 1 do maksimalno 4, pri otrocih pa od 0 do maksimalno 2, pri čemer še lahko izbereš starost otrok. Če ima kdo slučajno 3 otroke (teh resda danes ni več prav veliko) na prvi pogled potem izgleda, da prek tega portala ne bo šlo. Ampak obstaja mali trik, ki vsaj meni ni prišel takoj na misel. Lahko dodaš še eno sobo in tam lahko spet namestiš do 4 odrasle in do 2 otroka. Logično. Če bi kdo šel rad s 3 otroci v eno sobo pa zaenkrat še nisem našel zakonite rešitve.

vir: mojaslovenija.org

Je pa meni smešno, da je možno na tem portalu iskati sobo za 4 odrasle in 2 otroka, ni pa možno iskati sobe za 2 odrasla in 3 otroke. Verjetno pa programerju to ni toliko smešno kot meni, ker če bi portal omogočal take kombinacije, potem bi moral imeti program še neko dodatno inteligenco in bi moral znati iskati, katere sobe ponudnikov to omogočajo. Vsaj pet vrstic programske kode več in dodaten stolpec v tabeli sob ponudnika za število postelj in možnih dodatnih ležišč.

Sicer bi pričakoval, da bo tak portal imel neko dodano vrednost, glede na portal Booking in podobne že uveljavljene spletne platforme, pa jo zaenkrat jaz nisem našel.

Booking ima sicer zelo podobno rešen iskalnik oziroma ga je ta domača spletna stran preprosto kopirala, s to razliko, da Booking takih ostrih omejitev glede otrok ne pozna. Pri Bookingu je kot kaže omejitev števila odraslih oseb 30, otrok pa 10. Je pa seveda Booking namenjen tudi tržiščem z visoko nataliteto. Pri našem portalu tudi če bi bila omejitev iskalnika en otrok ali celo noben otrok jih tega ne bi prav veliko opazilo.

vir: booking.com

Meni tole vse skupaj deluje kot da si nekdo želi na hitro izkoristi priložnost, ker je večina prisiljena dopustovati doma in kot dodano vrednost omenjajo, da bo pri ponudbi označeno, kdo sprejema turistične bone.

Naj bi bila pa uporaba te spletne strani brezplačna tako za ponudnike, kot tudi iskalce turistične ponudbe, tako da ne vem, kje bo tu potem posel oziroma zaslužek. Verjetno spet prek oglaševanja, ki je že uspešno zaživelo na prvi strani v rubriki Vroče Ponudbe in Izbrane Namestitve.

vir: mojaslovenija.org

Je pa vsaj to inteligentno narejeno, saj kljub temu, da imam jaz v spletnem brskalniku naložene vse možne vtičnike za blokado oglasov (uBlock Origin, Adblock Plus…) mi teh oglasov ne blokira, ker jih kot take ne prepozna, saj so del spletne strani, torej nekakšno prikrito oglaševanje, s povezavami naprej na spletne strani oglaševalcev, ki so za ta prikaz plačali.

Zame je bilo veliko olajšanje ko sem prebral, da na tem portalu ne bo omogočeno plačilo prek spleta in da je potrebno plačati direktno pri ponudniku. Torej se prek portala lahko naredi le rezervacija.

Na tako amatersko skup zmetanem portalu meni niti na misel ne bi prišlo, da bi pustil podatke o moji bančni kartici. Verjetno je predstavitvena tiskovna konferenca trajala precej dlje, kot pa samo programiranje tega spletišča.

OPOMBA: Kakšno uro po tem, ko sem tole napisal, funkcionalnosti spletne strani niso več dostopne. Je pa viden countdown, ki odšteva dneve, ure, minute in sekunde do trenutka, ko bodo spet z nami. Ti šmet.

Kako popraviš slab prvi vtis? Preprosto rečeš, da ni še šlo zares. Bo potrebno nekako zdržat še en teden. Potem se bo pa spletna stran verjetno zrušila zaradi navala, ker ne bo zmogla obdelati hkrati pet obiskovalcev.

Ljubitelji knjig

18 06 2020

Že več kot teden dni opazujem napis, ki ga je nekdo obesil okrog vratu spomenika Primožu Trubarju v Ljubljani.

Foto: Dr. Onyx

Kaj je želel avtor te domislice sporočiti s tem mi ni jasno. Ker mi že to ni jasno, mi potem ni jasno tudi kaj za vraga ima Primož Trubar s tem?

Glede na dogajanje v zadnjem času sklepam, da je to delo nekega družbenopolitičnega delavca v kulturi.

Upam samo, da ni naslednja faza tega pobalinstva razbijanje nosu na spomeniku! Avantgardni kulturniki bodo temu potem rekli verjetno performance, ki se konča z inštalacijo. Jaz temu potem rečem pa ulična drhal.