Archive for the ‘Mobilno’ Category

Kam po Mobitela? Na Telekom!

09 03 2011

Ali se po slovensko pravilno reče Facebooku Frisbook ali Knjiga Ksihtov me ne zanima. Ne obremenjujem se niti s tem ali so Social Networks po naše socialna, družabna ali družbena omrežja. Me pa blazno moti, ko si neko veliko podjetje v državni lasti dovoli vsiliti neko svoje poimenovanje za tako razširjen pojem, kot je mobilni telefon.

Če pogledamo na spletni strani Mobitela, oni striktno uporabljajo za mobilni telefon izraz mobitel in to se jim očitno ne dogaja čisto slučajno, ampak gre za skrbno premišljeno potezo oddelka za propagando. Simobil in Tušmobil recimo ne prodajata mobitele, ampak mobilne telefone različnih blagovnih znamk, med katerimi pa presenetljivo ni mobitelov iz Mobitela. Celo Debitel, ki kakor mi je znano uporablja kar Mobitelovo omrežje, sam ne trži debitelov ali mobitelov, ampak mobilne telefone.

Mogoče so si pri firmi Mobitel vzeli za vzornika ameriško podjetje Xerox, ki je leta 1959 izdelalo prvi fotokopirni stroj in so ljudje dolgo časa fotokopirce imenovali kar Xerox mašine. Vendar Mobitel je po mojih podatkih do sedaj izdelal samo en telefon (Itak Foun), pa še tu je bila verjetno njihova samo potiskana plastika od ohišja. Zakaj tega mobilnega telefona ni danes videti nikjer več mi pa ni jasno.

Takšna prisvojitev imena ima verjetno za Mobitel tudi nekaj finančne koristi, saj nekdo, ki živi v kakšnih odročni krajih (mislim tu predvsem Štajersko in okolico Kočevske reke) sliši kje v vaški gostilni, da za samohodno telefoniranje potrebuje mobitel in ko se odpelje v veliko mesto po nakupih, ga prvo v oči zbode velik napis Mobitel. Od tu pa ni več daleč (ne)logični zaključek, da tu pač prodajajo mobitele. Pa še fletne punce imajo zaposlene za šalterjem, ki ti z veseljem razkažejo pestro ponudbo mobitelov in razložijo vse možne načine dolgoročne vezave.

Zares v oči zbodel pa me je izraz mobitel ko sem slučajno naletel na Mobitelov recimo temu blog tehnik, ki ga pišejo predvidevam honorarni sodelavci.

Blog je za naše razmere sicer čisto soliden in kogar zanimajo tovrstne naprave si lahko napase oči. Ampak na blogu pa nekateri pisci striktno uporabljajo izraz mobitel za mobilni telefon, kar je potem meni delovalo tako, kot da bi jim nekdo to zabičal, oziroma jim to piše v pogodbi o delu.

Verjetno so vse pisce pred nastopom službe vzeli v dril tudi inštruktorji za marketing Mobitela.

“Fantje, sedaj delate za Mobitel in kar takoj pozabite na mobilne telefone, mobilnike, mobilce in samohodke. Pri nas je mobitel enostavno mobitel. Dajmo ponovit še enkrat vsi skupaj… m.o.b.i.t.e.l! Jasno? Če bi kdo rad prodajal samo čisto navadne mobilce, tamle so vrata in naj poskusi srečo pri Simobilu! Jan FERME, mobitel te nima rad! Spet gledaš čez okno, ko jaz razlagam, potem pa bomo spet brali o Samsungovih mobilnih telefonih! Če ti ni kaj prav, greš lahko za Baumaxa pisat recenzije Kitajskih bormašin!”

Če pa bi kdo zares rad kupil Mobitela, pa bo verjetno pravi naslov kar Telekom Slovenije. Ampak dvomim, da ga bi prodali, ker se praktično cela skupina finančno šlepa na njem.

Še vedno pa mi nikakor ni jasno, kako so lahko sploh pristali na združitev s Telekomom? To deluje meni podobno, kot če bi se združila (da mi ne bi kdo slučajno…!) jaz in Monica Bellucci. Oziroma še huje.

Popravek:

Sem si vzel še minuto dvajset za globlji razmislek in se moram posuti s pepelom, ker v tem zapisu pa res pišem neumnosti. Mislim da se je izraz mobitel pojavil šele z GSM telefonijo in kot tak ni obstajal pri NMT telefonih (ali pa je mene spomin zapustil). Mobitel je v bistvu takrat moral iznajti neko ime za novo napravo in oni so zadevo rešili enostavno tako, da so ime firme dali kar po imenu naprave ali pa celo obratno.

Ampak s tem verjetno ni nič hudo narobe, saj jaz lahko tudi registriram firmo Krompir d.o.o. za prodajo krompirja ali pa Trgovina d.d. namesto Mercator ali Spar. Ni pa po moje to nek višek kreativnosti, ker večina svetovnih mobilnih operaterjev je vendarle pokazala za mišji kakec več domišljije.

Se pa problem z besedo mobitel za mobilni telefon pojavi takoj, ko pride na trg resna konkurenca, česar pa Mobitel na začetku nikakor ni imel. Simobilu sigurno danes niti na misel ne pade, da bi prodajal mobitelčke! To bi bilo Orto smešno. Zato si je bilo potrebno hočeš nočeš izmisliti neko drugo besedo, ker mobitel se dejansko pojavlja samo še pri Mobitelu in v pogovornem jeziku, pa čeprav je beseda mobitel načeloma čisto v redu skovanka za to napravo.

Tablica kot docking za mobilca

17 02 2011

Ko sem včeraj za par sekund razmišljal o vse bolj popularnih računalniških tablicah in naprednih mobilnih (khm) telefonih sem prišel na idejo, ki morda ni takoj za v smeti, čeprav se mi bo kdo mogoče smejal. Naj pa zadevo malo razložim.

Računalniške tablice z zasloni na dotik so po moje prvenstveno namenjeni domači zabavi, kot je brskanje po internetu, branje pošte, ogledu kakšnega filma, igranju igric ali (pogojno) branje knjig. Po moje gre nedvomno tu za eno najboljših in komercialno uspešnih pogruntavščin zadnjih let, čeprav mi je jasno, da je sama ideja bistveno starejša. Ampak današnje napravice so res impresivne, ko jih prvič vzameš v roke in počutiš se, kot bi zadeva ušla iz kakega filma Minority report.

vir: Samsung

Vsekakor jaz vidim njihovo uporabno vrednost tudi na profesionalnem področju, kot je recimo medicina in še marsikje, vendar pa močno dvomim, da bi lahko na delovnih mestih ogrozile navadne računalnike in prenosnike, ker preprosto niso namenjene v prvi vrsti ustvarjanju vsebin, ampak predvsem dostopu do njih.

Po mojem mnenju tablice z 7 palčnim zaslonom, kot je bila prejšnja generacija Samsung Galaxy Taba, nekako nimajo smisla, oziroma vsaj jaz ga ne vidim. Deset palcev se mi zdi ravno pravi kompromis med velikostjo zaslona in težo naprave, da ni zadeva preveč glomazna in je hkrati delo (zabava) z njo prijetna izkušnja.

Novejše računalniške tablice imajo ali pa bodo imele vgrajene zmogljive dvojedrne procesorje, opremljene so vsaj z eno, običajno pa z dvema kamerama, vsemi mogočimi načini komunikacije (wi-fi, UMTS, GPS, HSPA…), GPS sistemom, senzorji za nagib ter še nekaterimi malenkostmi. In tu se pa meni postavlja vprašanje…

Ali nimajo dejansko vse to vgrajeno tudi že sodobni mobilni telefoni in je razlika med računalniško tablico in mobilnim telefonom tako v bistvu samo v velikosti zaslona?

Torej, zakaj ne bi bila računalniška tablica samo nekakšen “docking station” oziroma dodatni večji zaslon za mobilni telefon? Tako bi ostala celotna elektronika samo v telefonu, ki bi pasal kot ata na mamo v računalniško tablico in ta bi z združitvijo oživela (stavek zveni kot iz učbenika za osnovnošolsko spolno vzgojo). Sama tablica pa bi bila tako tehnično gledano zgolj zaslon, občutljiv na dotik in pa dodatna baterija, ker pač večji zaslon tudi porabi več energije in ni za pričakovati, da bi lahko mali telefon napajal veliko tablico deset ur. Plus seveda nek standardiziran vmesnik oziroma konektor, prek katerega bi telefon tablico oživel in bi služil za komunikacijo med napravicama. Oh, in na malo boljše zvočnike ne smem pozabiti, ker dober zvok je zame vreden več kot slaba slika.

Seveda tu bi moral prispevati svoj del tudi Google, če se omejim zgolj na operacijski sistem Android (Microsoft baje ne misli razviti Windows Phone 7 OS za tablice, tako da tu odpade iz enačbe), ker bi pač moral sistem biti načrtovan tako, da bi ob združitvi ustrezno preklopil resolucijo in verjetno bi moral nekako samodejno prilagoditi tudi uporabniško izkušnjo, ker je zabava z 10 palčno tablico vendarle nekoliko drugačna, kot pa z 4 palčnim telefonom.

Prednost takšne kombinacije pa bi morala biti vsekakor v ceni, saj jaz pričakujem, da bom nekoč (računam do poletja 2011), ko nekdo tole mojo idejo realizira, dobil za 600 do 800 € praktično obe napravi v eni lični kartonasti škatli. Skupaj s poštnino in carino se razume.

Seveda takšna piggyback zasnova prinaša nekatere omejitve, kar pomeni, da se ne morejo otroci hkrati igrati s tablico in ata telefonirati, ampak po moje kljub temu obstaja trg, ki bi takšno kombinacijo z veseljem imel.

Ko greš zjutraj  v službo, vzameš s seboj zmogljiv mobilni telefon, ki ga dobesedno skoraj raznaša od vseh vgrajenih funkcionalnosti, ko pa prideš domov, nateraš žensko, da ti skuha kosilo, sam pa se zlekneš na fotelj v dnevni, vtakneš mobilca v tablico in v miru pregledaš zasebno elektronsko pošto od ljubice. Zjutraj pa lepo zopet vzameš telefon ven in greš služit denar, da si lahko privoščiš žensko in ljubico in obe ne trpita pomanjkanja.

(a) Ali se še komu zdi ideja genialna in (b), kakšen je elektronski naslov šefov Samsunga in Googla, da se najavim na en krajši brifing?

Vprašanja bralcev:

Lojz iz Fužin: Mobilec imam vtaknjen v tavelik ekran in gledam na xhamsterju Sevin domači porno posnetek, nakar dobim telefonski klic. Kaj naj storim?

Spoštovani Lojz, sodobni telefoni so t.i. multitasking device (mišljeno v smislu “divajs”). Vi samo ustavite predvajanje video posnetka in opravite pogovor. Lahko pa tudi ne ustavite video posnetka, samo potem vas bo imel sogovornik za bedaka. Seveda pa nima smisla tiščati 10″ tablice k ušesom, tudi če vas nihče ne gleda.

Tina iz Kozjanskega: Onyx, stari, ful dobra ideja, sam res! Ampak kje ima ta tablica kamero? Jaz se ful rada snemam, ko se igram sama s sabo!

Spoštovana Tina, mobilni telefon ima vgrajeni dve kameri, ena da se gleda naprej, druga pa za gledat nazaj. Tablica je zasnovana tako, da sta obe kameri po združitvi še vedno v funkciji in ju lahko brez problemov uporabljate.

Štefanija iz Maribora: Čuj, Onyx, to neka nea vredi!

Čuj Štefanija, gre za pomoto. Spletna stran s kuharskimi recepti že dolgo ni več na tem naslovu. Predlagam, da vsake toliko časa naredite kakšno generalno čiščenje med totimi vašimi bookmarki. V’redi?

Če ima še kdo kaka inteligentna vprašanja, z veseljem odgovorim. Samo ne me spraševati, kdaj prispe tovorna ladja iz Kitajske v luko Koper s temi napravami, ker kakor vem tega ne dela žal še nihče.

Telefoni velikosti vrat od kurnika

16 02 2011

Verjetno se bo še marsikdo spomnil analognih mobilnih telefonov prve generacije (NMT), ki so bili pri nas v uporabi nekje v devetdesetih letih. Te naprave so večinoma uporabljali samo poslovneži, bile pa so to na pogled velike, nerodne škatle in marsikatera je spominjala prej na vojaške radijske postaje, kot pa na mobilne telefone, kot jih poznamo danes. Da bi katera od teh naprav imela vgrajen spletni brskalnik ali celo video kamero pa še nisem slišal.

vir: mobilemuseum

Potem je prišla naslednja generacija digitalnih mobilnih telefonov (GSM), kjer je šel razvoj v smeri čim večje miniaturizacije in nekateri telefoni so postali že tako majhni, da si ga moral držati z dvema prstoma, ker se je v dlani izgubil. Razvijalci in oblikovalci so si kot kaže takrat vzeli za vzor velikost Zippo vžigalnika, ki lepo sede v še tako majhen hlačni žep in takšna se jim je zdela ravno prava velikost za mobilni telefon, ki naj bi ga človek pač nosil naokrog.

Zadnjič sem šel mimo poslovalnice Mobitela pri Metalki in sem notri zavil iz čistega firbca pogledati, kako kaj izgledajo današnji mobilni telefoni (to področje me ni drugače nikdar preveč zanimalo) in zdi se mi, da gre razvoj zopet čisto v drugo smer. Kot kaže je trenutno trendovsko narediti čim večji telefon.

Razlog mi je za silo razumljiv, saj telefon danes ni namenjen prvenstveno za telefoniranje, ampak je bolj mišljen za brskanju po spletu, urejanje Fejsa, teženju na Twitterju, gledanju videoposnetkov, igranju iger in podobnim opravilom za zabijanje časa, kjer pa potrebuješ čim večji zaslon, sicer je uporabniška izkušnja precej uboga.  Kdor trdi drugače, preprosto laže. Laže! In glede na takšne zahteve si razvijalci z zgledovanjem po Zippo vžigalniku danes ne morejo pomagati kaj dosti, prej si lahko vzamejo za mero glede velikosti kakšna vrata od kokošnjaka.

In sodeč po ugotovitvi spodnje ameriške raziskave, se mobilni telefoni praktično ne uporabljajo več za telefoniranje, kar je po svoje škoda.

Ampak nekateri od teh modernih telefonov zadnje generacije so pa postali že tako veliki, da komaj sedejo v dlan in se ti zdi, kot da bi k ušesom tiščal kakšno desko za meso rezat.

Jaz sem dobil občutek, da je Samsung dal na trg 7 palčni Galaxy Tab samo zato, da preveri, ali bi bili ljudje pripravljeni s tako napravo morda tudi telefonirati, kajti takšna velikost zaslona je po moje za klasično računalniško tablico namenjeno zabavi za par številk premajhna. Applov Ipad je za telefoniranje kljub vsemu nekoliko prevelik in neroden, ampak Samsungov Galaxy Tab pa je ravno takšne nesrečne velikosti, da marsikoga mika tudi telefoniranje, seveda ob predpostavki, da si ti ostali ljudje ob tem početju ne bi režali. Kar se pa seveda bodo, vsaj dokler ne bo postalo običajno tudi telefonirati s tako dilo.

Ko bo evolucija mobilnih telefonov nekoč  zaključena in bo Finska Nokia samo še zgodovina (kar bo po svoje škoda, ker so bili Skandinavci pionirji mobilne tehnologije), bodo ljudje zopet skakali naokrog s takimi škatlami, kot so bili včasih NMT telefoni in te bodo hkrati še plinski žar, dvigalka za avtomobil ter mogoče korito za rože. Kajti nikdar ne veš, kdaj ti morda vse to prav pride oziroma po sistemu od viška vgrajenih funkcij glava ne boli.

Kakor koga.