Archive for the ‘Nepreslišano’ Category

Free will

31 03 2021

Maybe human free will was not the smartest design decision after all…

Dr. Onyx about basic design concepts

Zmešnjava

28 03 2021

Človek ne more vedeti, kaj se dogaja v glavah drugih. Manjši problem nastane, ko ne veš več niti, kaj se ti dogaja v tvoji glavi.

Dr. Onyx razmišlja

Making money

27 03 2021

It has gone up for 100 % in a year and has gone down 50% in one day. But this 50% is how we are making money.

Young rookie investor about easy money

Museum of Banking

26 03 2021

Our govrnment should buy at least one U.S. 10 Year Treasury Note bond with zero yield. For the Museum of banking and money mismanagment on Čopova street in Ljubljana.

vir: Wikipedia

And at least one wheelbarrow of greenbacks for museum.

Additional reading:
The Great Fraud of the central banks!

Neznanska smola

25 03 2021

Ko opazujem, kakšno neverjetno smolo imam pri trgovanju na kripto marketu, se mi čedalje bolj dozdeva, da sem verjetno v prejšnjem življenju povozil do smrti kakšnega otroka. Druge logične razlage zaenkrat nimam. Boli pa, ko opazuješ, kako drugi obogatijo praktično čez noč in to brez dela, kar največ šteje, sam pa denar izgubljaš, ker si ga zaupal čisto navadnim lopovom v kravatah in lepih oblekah, ki na skrivaj tiskajo denar.

Včasih so obljubljali, da bo na blockchainu v kratkem tako toaletni papir, kot tudi koleraba in krompir, torej vsa ozimnica. Zgodilo se ni pa praktično nič, razen da so na blockchainu sedaj še Goldman Sachs in JP Morgan Chase. To verjetno pa pomeni samo to, da so velike težave blizu.

Sem pa zadnjič nekje na spletu prebral, da je nekdo sinu slavnostno odprl prvo kripto denarnico in kupil prvi bitcoin oziroma bolj verjetno prvega satošija. To očitno sedaj postaja nekakšen družinski praznik, kjer se zbere cela družina, se skupaj poveselijo in kaj dobrega pojedo in popijejo. Torej nekako tako, kot so bili včasih prazniki bar mitzvah in pri nas birma ali sveto obhajilo. Komentarja v smislu kdo je koga tu zamenjal za kaj se bom pa raje vzdržal.

Zame je bitcoin in celotni kripto market samo ena velika, globalna lekcija iz področja sedmih smrtnih grehov. Nekakšen drugi del filma Se7en, katerega produkcijski stroški presegajo tisoč milijard USD in še naraščajo. Pokriva pa skoraj vse smrtne grehe. Pohlep, zavist, lenobo in ko se bo vse skupaj zrušilo za konec še jezo. Ima pa očitno zamisel, ki temelji na greater fool ideji, presenetljivo velik potencial, ker očitno zelo dolgo ne zmanjka pogonskega goriva.

The Cantillon Effect

25 03 2021

People who are close to the money benefit the most.

And the closest to the money are central bankers. They create money.

Source: How to Profit From Massive Inflation

More china as China

25 03 2021

In the USA, they have found that if they want to compete with China, they have to become new China. Typical Command Economy. In the USA, the state central bank FED buys corporate bonds, buys mortgages, soon they will buy real estate and stocks if the market needs to be stabilized. They are planning mega infrastructure projects. Then the demolition will follow and new mega infrastructure projects. How exactly does the USA today differ from China? Okay, they have two political parties. This is true. However, two parties are not necessarily better than one.

The Rise and The Fall of The Capitalism.

NFT

24 03 2021

My last will and testament will be written as NFT virus on blockchain!

NFT = Non-Fungible Token

The Commission

24 03 2021

It seems like everything is going straight to hell very fast. All we can do is to collect the commission. It’s all about taking home cold hard cash via commission.

Slaba tolažba

23 03 2021

Po vsakem padcu se je ta civilizacija do sedaj še vedno pobrala. In potem naredila še večjo traparijo.

Ponzi schemes

22 03 2021

When I look at the Egyptian pyramids, I become very bullish about financial pyramid schemes. Can financial pyramid schemes survive the test of time too?

Visionaries

20 03 2021

I’m just trying to think about the future and not be sad.
(Elon Musk, 2017)

When I look at the future, I start crying. So many lost bitcoins!
(Dr. Onyx, 2021)

Možnosti preživetja

20 03 2021

Jaz vsakič, ko grem na pokopališče, spoznam, da nimam prav nikakršnih možnosti preživetja. Nikakršnih. Ne 0,001%! Ne 0,00000001%!

Možnost preživetja je absolutnih 0%. Zero, nil, nada, nothing. Brezupno.

Na koncu štejejo samo dobre šale. Te dajo smisel vsemu temu brezupu. In dobre šale ne umrejo. Vedno lahko pride nekdo, ki jih znova oživi.

Lahko Bitcoin sproži revolucije?

19 03 2021

Tržna kapitalizacija bitcoina je dosegla 1000 MRD USD. Glede na to, da je bitcoin globalen in ima tržni potencial 7,7 MRD ljudi, to sicer ni neka prav ekstremna številka. Je pa to kljub vsemu veliko denarja.

Kot je videti, so bitcoin za svojega vzeli tudi prebivalci številnih manj razvitih držav po svetu, kjer njihove valute niso tako stabilne, kot naši evri in dolarji (to je šala!) in morajo vse prihranke in zaslužek sproti pretvoriti v nekaj bolj stabilnega, tako kot smo včasih v Jugoslaviji vse dinarje takoj zamenjali za nemške marke. V dinarjih je ostalo samo najnujnejše za tekoče potrebe. In tako je sedaj bitcoin v očeh mnogih nekakšen odrešenik, božji dar človeštvu, ki bo revne potegnil iz revščine brez večjega napora, samo skrbno morajo zbirati bitcoine in opazovati, kako rastejo njihovi prihranki. Za 600% letno. Prebivalci razvitega sveta v svojih razvrednotenih valutah izgubljajo prihranke, prebivalci revnega dela sveta pa z bitcoini delajo 600% letne donose. Če to ni vrhunski črni humor in ironija usode.

Problem pa bi lahko nastal, ko bi kakšna država bitcoin in ostale kriptonite prepovedala in bi državljani skočili pokonci, ker so jim vzeli edino upanje, ki ga imajo. Jaz ne bom bil nič presenečen, če bo kje to povzročilo revolucijo ali večje nemira. Trenutno poskuša bitcoin prepovedati Indija, ampak tam verjamem da kakšen upor večjega obsega zaradi tega ni možen. V kakšni manjši državi pa se kaj takega po moje zlahka zgodi.

Težave širšega obsega pa bi se lahko pojavile, če bi zaradi kakšnega razloga vrednost bitcoina strmoglavila proti nič in bi izginilo v trenutku teh tisoč milijard. Ko se začno z bitcoinom enkrat ukvarjatii velike ameriške investicijske banke, je vse skupaj zelo blizu kolosalnega propada! Torej bi bil bitcoin lahko tisti črni labod, ki ga vsi tako čakajo že nekaj let. To ni povsem nemogoč scenarij in pri bitcoinu ni nikakršnih varovalk, kot na borzi, da se trgovanje zaustavi, če pade vrednost preveč. Bitcoin gre lahko na nič v par urah ali še hitreje. Če omrežje, ki procesira transakcije teh ni sposobno obdelati v realnem času, ob ogromnem številu hkratnih transakcij, nastane pa lahko še ta problem, da bitcoinov sploh ne moreš prodati za ceno, kot bi hotel, ampak ga lahko prodaš šele, ko si na vrsti, torej ko cena strmoglavi še za par sto odstotkov (pretiravam, da izpade še bolj srhljivo). Glede na to, da ima verjetno precej imetnikov nastavljene sprožilce za avtomatično prodajo pri določenem znesku je lahko pospešen navzdol silovit. Takšen črni labod bi po moje takoj povzročil vsaj nemire, če ne bi strmoglavil tudi kakšne vlade. Mogoče bi moral iz dopusta s helikopterjem prileteti na sedež firme na Manhattnu celo CEO Goldman Sachsa osebno, tako kot se je zgodilo pri propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers leta 2008.

V klasičnem bančnem sistemu se natančno ve, koliko je sredstev, kdo jih ima na kakšnem računu, kako je z zavarovanji, skratka, sistem je vsaj za silo in na videz pod nadzorom in reguliran. Pri bitcoinu ni ničesar takega. Zlahka se lahko zgodi šok, da je imela v neki manjši in revnejši državi večina prebivalcev prihranke kar v bitcoinu, saj je njihova valuta neuporabna za hranjenje vrednosti zaradi visoke inflacije. Torej v tem primeru se bi izkazalo, da je odrešenik bil lažen in da jim ni ostalo nič ter lahko začnejo spet vse od začetka.

Bodo pa v tekem primeru številni spet skočili pokonci, zakaj so države dopustile, da bitcoin ni reguliran, da igralci na srečo niso bili zaščiteni, da jim ob nakupu bitcoinov nikjer ni pisalo, da vrednost lahko pade tudi na nič praktično čez noč, da ni bilo opozorila, da sistem ni sposoben obdelati veliko hkratnih transakcij, zakaj ni v ozadju neka centralna banka, ki bi lahko s tiskanjem novih bitcoinov reševala zlom trga in podobno.

Power to the people and eternal glory to China bitcoin miners!

Gas do konca

08 03 2021

Tale Covid-19 “kriza” je ena najbolj čudnih zadev, ki sem jih videl do sedaj!

Tisti, ki so šli na čakanje, prejemajo 80% plače. Nekateri uradno ne delajo in dobivajo od države pomoč, hkrati pa delajo na črno. Večina tistih, ki delajo v javnem sektorju, dobijo 60% dodatka, če hodijo v službo. Tisti, ki delajo od doma, menda uživajo, kot že dolgo ne in imajo bistveno več prostega časa, ki je poleg vsega še plačan. Upokojenci so dobili dodatke. Odplačevanje dolgov odloženo, novo zadolževanje pa poceni. Delnice so zrasle in dosegle nove absolutne rekorde, bitcoin je zrasel praktično eksponentno in dosegel nov absolutni rekord, cene nepremičnin so presegle prejšnje rekorde in se dražijo že s stopnjo 10% letno. Minimalna plača se je povečala. Uradno izračunana inflacija še vedno krepko pod 2% (to je sicer velika laž in čisto navadna prevara). Skoraj prelepo, da bi lahko to kar trajalo in zaenkrat je ta kriza pravi ekonomski čudež.

Če je to res kriza, kako potem šele izgleda prava kriza?

In ves ta ekonomski čudež praktično omogoča nekaj tako preprostega, kot je tiskanje denarja v neomejenih količinah! Vsak četrti dolar v obtoku je nastal v zadnjem letu. Evropska centralna banka (ECB) je samo v času epidemije ustvarila za več kot 2.000,00 milijard novih evrov. Tako sem se nazadnje počutil v Jugoslaviji, ko smo hodili na Ljubljansko tržnico menjati dinarje za marke. Samo da danes tiskajo denar kot nori vsi, na tržnici ni več menjalnice in ni več nemške marke. Centralne banke menda taki monetarni politiki strokovno rečejo gas do konca.

The easy-money policies of the American central bank—designed to generate full employment by the early 1970s—also resulted in high inflation. The central bank (once under different leadership) would later reverse its policies, raising interest rates to some 20%…

The Japanese asset price bubble (baburu keiki, “bubble economy”) was an economic bubble in Japan from 1986 to 1991 in which real estate and stock market prices were greatly inflated. In early 1992, this price bubble burst and Japan’s economy stagnated. The bubble was characterized by rapid acceleration of asset prices and overheated economic activity, as well as an uncontrolled money supply and credit expansion.

Tokrat menda ista ali zelo podobna pot kot v 70 letih v ZDA in v 80 letih na Japonskem vodi do povsem drugačnega rezultata. Blaginjo za vse, lastniki delnic, bitcoinov in nepremičnin pa se lahko nadejajo letnim donosom od skromnih 10% do solidnih 500% in več.

Pustimo pa ob strani malenkosti, da so države zadolžene kot še nikdar do sedaj in ta dolg samo še raste, nizke obrestne mere državnih obveznic pa še dodatno spodbujajo zadolževanje. Vsaka naslednja finančna kriza pa bi lahko pomenila za številne skoraj takoj default – bankrot, saj je dolg izražen v odstotkih BDP. Ideja “bankrotirane države – bogati posamezniki” pa je po moje ravno nasprotno od genialna. Za rajo seveda.

Taka monetarna politika sicer tudi prikrito krade denar varčevalcem na bankah prek inflacije, hkrati pa jih dobesedno sili v tvegane naložbe in to ravno v času, ko so na zgodovinsko najvišjih nivojih (ATH – All Time High) cene delnic, cene nepremičnin, cena bitcoina, pa tudi zlato le malo pod najvišjo zgodovinsko vrednostjo, obresti državnih obveznic pa minimalne ali celo negativne. Vse to se seveda zlahka konča s finančnim zlomom, kjer bodo številni tudi izgubili prihranke, sploh pa tisti, ki bodo vstopili v to igro na koncu napihovanja balonov in se jim ne bo uspelo pravočasno umakniti.

Gas do konca torej. ča

How to bet against the world’s central banks?i

Najameš največ možno kredita, po najnižji možni fiksni obrestni meri in čim daljšim rokom odplačila. Bistvo je tu fiksna obrestna mera. Ta kredit bo odplačevala inflacija, tako kot kredite v Jugoslaviji. Edino odprto vprašanje je, kam ta denar investirati v okolju, kjer je praktično skoraj vse že na najvišjih zgodovinskih nivojih (ATH)? Nepremičnina nikakor ni najslabša možnost in to jih je že veliko poštudiralo, zato pa so šle cene stanovanj tako hitro, tako navzgor. V bistvu je v trenutni ceni stanovanj že vračunana zelo visoka inflacija.

Če se scenarij z visoko inflacijo res uresniči, bo zanimivo videti, kako se bodo počutili nategnjene tisti, ki jemljejo kredite z variabilno obrestno mero in kako se bo smejalo tistim s fiksnimi obrestmi. To bo spet jokanje, kot pri kreditih v švicarskih frankih. Nekaj, kar je videti na prvi pogled danes ugodno, ni rečeno, da bo ugodno tudi čez 5 ali 10 let. Kaj šele 30 let.

Seveda ti pa ideja z ugodnim dolgoročnim kreditom in nizko fiksno obrestno mero ne pomaga prav dosti, če izgubiš službo in vir prihodka za odplačilo kredita. Torej tudi tu se lahko kaj hitro zalomi, saj je verjetnost, da ne bo nikdar več gospodarskih kriz zelo majhna.