Archive for the ‘Promet’ Category

Prihodnost železniškega prometa

03 04 2021

V prispevku z naslovom Modernizacija železniškega potniškega prometa sem razmišljal v smeri, kako izkoristiti obstoječe železniške proge in omrežje za to, da bi bil primestni potniški promet bolj uporaben in prijazen do potnikov. Torej v tem primeru se lahko nekaj, kar že obstaja več kot 100 let, samo nadgradi in posodobi z uporabo novejših tehnologij.

Po mojem mnenju pa ima železniški potniški promet prihodnost tudi pri povezavi večjih mest na precej večjih razdaljah in lahko konkurira regionalnemu letalskemu prometu tako po hitrosti, kot tudi udobju vožnje in ceni vozovnic. Hitri vlaki, ki dosegajo hitrosti prek 200 km/h, so znani že dolgo. Japonski Shinkansen ima 50 letno zgodovino. V zadnjih par desetletjih so na Kitajskem zgradili več kot 20.000 km hitrih prog, po katerih drvijo vlaki s hitrostmi prek 300 km/h. Tak silovit razvoj hitrih prog na Kitajskem je bil možen predvsem zaradi njihovega kapitalistično komunističnega gospodarskega modela, kjer je vsa zemlja v lasti države in ljudem lahko zemljo za izgradnjo hitre železnice vzamejo brez pravnih zapletov, za take projekte na Kitajskem ni nujno, da so finančno vzdržni, važno je samo, da se prikažejo v BDP, delovna sila je poceni in ni pravno zaščitena ter še kaj bi se našlo. ZDA na področju hitrih vlakov praktično nimajo nič omembe vrednega, medtem ko je Evropa nekje vmes. Pri nas pa se še vedno mučimo z drugim tirom na primorskem odseku cesarske južne proge Dunaj Trst. Verjetno se je spet zataknilo pri provizijah. To ponavadi pomeni, da nekdo ni dobil tistega, kar meni, da mu pripada. Sem se pa enkrat peljal z našo verzijo hitrega vlaka Inter City Slovenija (ICS) iz Ljubljane v Maribor. Vožnja je trajala skoraj dve uri! Sem potreboval kar nekaj časa, da sem prišel do sape in se ob tem spraševal, zakaj nisem šel z avtom. Z električnim avtom bi bilo zanesljivo tudi bistveno ceneje.

Ampak po mojem mnenju je prihodnost hitrih železniških povezav med večjimi mesti v tehnologiji Hyperloop, kjer vlak lebdi na magnetih (maglev – magnetna levitacija), kar odpravi trenje, hkrati pa je v predoru, po katerem drvi tak vlak izsesan zrak, kar odpravi še zračni upor in hkrati naredi tak sistem neobčutljiv na vremenske pogoje. S tem so ustvarjeni pogoji, da lahko vlak doseže zelo visoke hitrosti, ki so bistveno višje tudi od sedanjih hitrih vlakov ter hkrati za prevoz porabi manj energije. Vlaki, ki bodo narejeni na tehnologiji Hyperloop, bodo drveli s hitrostmi tudi 1000 Km/h. Mogoče bodo celo take vlake izstrelili iz železniške postaje s tehnologijo, ki bo delovala podobno kot naboji pri puškah ali vojaških letalih, kot je bil X-15. Vlak bo tako iz postaje dobesedno izstreljen v predor Hyperloop. Ne vem pa če bodo šli na Kitajskem potem podirati vse obstoječe hitre proge in jih zamenjali s tehnologijo Hyperloop, ali pa bodo počakali par 100 let, da se sedanja investicija v hitre železnice povrne? Ampak tudi če bodo šli podirati celotno obstoječe železniško omrežje hitrih vlakov in ga zamenjali z izgradnjo Hyperloop omrežja, bo to vse šlo v BDP. Nenazadnje se menda tudi rušenje šteje v BDP, kar je meni absurdno in to bi morali že zdavnaj prepovedati z mednarodno konvencijo.

vir: Wikipedija

Ampak Hyperloop tehnologija še nekaj časa ne bo konkurirala moji ideji za modernizacijo železniškega primestnega prometa, kot menijo nekateri, saj na razdaljah do 60 km in vmesnih postajah na razdalji nekaj km taka tehnologija po mojem mnenju ne pride do izraza, saj bi tak vlak moral zavirati še preden bi dobro pospešil iz postaje.

Prihodnost je morda tudi v samo vozečih avtomobilih in avtobusih, ampak da bi lahko ta tehnologija zares odpravila prometne nesreče, prometne zamaške in slabo voljo ob prometnih zastojih, bi morali ljudem prepovedati vožnjo z avtomobili, ker smo za tak sistem ljudje samo velika motnja in samo še ena ovira na cesti. To pa ne verjamem da se bo zgodilo kar čez noč.

Vedno pa je potrebno iskati rešitev za konkretni problem in niso vse rešitve univerzalne za vse probleme.

Poglej še:
The Unstoppable Growth of China’s High-Speed Rail Network
Why The US Has No High-Speed Rail
Top 10 Fastest High Speed Trains in Europe
Hyperloop Explained
The Race to Build the World’s First Hyperloop
How Elon Musk’s 700 MPH Hyperloop Concept

Modernizacija železniškega potniškega prometa

30 03 2021

Sam se že vse od srednje šole vozim z vlaki, tako da ta sistem prevoza mislim da kar dokaj dobro poznam. Vlak kot prevozno sredstvo je sicer super zadeva in vsaj zame prva izbira, če imaš v bližini železniško postajo in če lahko svoje aktivnosti prilagodiš voznemu redu. In če ti ni potrebno po službi mularije razvažati na treninge hokeja, plesne vaje, tečaj rokoborbe in debatni krožek. Je pa železnico razvoj vsaj zaenkrat v večji meri zaobšel. Seveda ni več toliko prometnih postaj z vlakovnim odpravnikom, kot jih je bilo včasih in večino prometa po železnicah danes upravljajo na daljavo. So pa na potniških vlakih še vedno sprevodniki, še vedno vozijo vlake strojevodje in tudi marsikje še vedno karte prodajajo prijazne prodajalke kart. Vsake toliko časa samo zamenjajo ponudnika elektronskih kart in hkrati zamenjajo še terminale, ki jih nosijo s seboj sprevodniki in potem nekaj časa rešujejo težave, ki nastanejo ob zamenjavi, ker nič ne deluje tako, kot so napisali v razpisu. Sprevodniki in sprevodnice pa še vedno nosijo uniforme, ki so videti kot uniforme sil imperija iz franšize Vojna zvezd.

vir: Slovenske železnice

Je pa ena izmed velikih prednosti prometa po železnici tudi v tem, da se ga da mnogo lažje in učinkoviteje upravljati, kot promet po cestah, kjer je mnogo več vozil in mnogo več nepredvidenih situacij ter posledično tudi nesreč, zastojev in nejevolje voznikov.

Železniški potniški promet se pa da sigurno narediti potnikom bolj prijaznega in za marsikoga bolj uporabnega.

Moja ideja je, da bi namesto obstoječih potniških vlakov, kjer so v uporabi večje vlakovne kompozicije, ki vozijo po točno določenem voznem redu, prešli na sistem manjših električnih vlakov, za manjše število potnikov, ki vožnjo dinamično prilagajajo številu potnikov, brez vnaprej predvidenega voznega reda. Taki manjši vlaki, za recimo od 4 do 20 potnikov, bi čakali na posebnih vmesnih postajah in potniki bi prek telefona ali naprave na železniški postaji naročili prevoz. Na podlagi tako zbranih podatkov bi AI (umetna inteligenca) samodejno upravljala s takim sistemom in te manjše električne vlake razporejala na progo tako, da nihče ne bi čakal več kot recimo 10 minut na postaji. To pomeni, da bi morala biti vmesna parkirišča oziroma ranžirne postaje nekje v razmaku do 5 km. Taki vlaki bi bili narejeni podobno kot električni avtomobili in bi baterije polnili med čakanjem na postaji. Ker bi bili manjši, bi lahko bistveno hitreje pospeševali, dosegali na obstoječih progah precej višje hitrosti in tudi ne bi ustavljali na postajah, kjer glede na potrebe potnikov postanki niso potrebni. Stojišč po mojem na takem vlaku zaradi pospeškov in hitrosti ne bi bilo. Vsak bi imel rezerviran svoj sedež in bi dobil tudi informacijo, kdaj se približuje končna postaja in mora izstopiti. To se mi zdi zlasti pomembno, če si turist in postaj ne poznaš. Na tak način bi lahko bilo tudi število potniških postaj precej večje, kot je sedaj in tako bližje potrebam potnikov. Pri železniškem prometu se da dokaj natančno predvideti potrebe na podlagi analize vzorcev obnašanja potnikov in tako optimalno razporejati takšne vlake po progi. Ponavadi so konice zjutraj, ko gredo ljudje na delo in v šole, ter popoldan, ko gredo domov. Sistem bi lahko omogočal, da si potniki prek spleta vnaprej rezervirajo termine in postaje, glede na potrebe, tako da bi bilo upravljanje sistema še lažje. Večina rednih uporabnikov vlakov, kot so šolarji in zaposleni, ponavadi dokaj dobro ve vnaprej, kdaj potrebuje prevoz. Hkrati pa bi tak sistem omogočal tudi to, da dobiš na telefon obvestilo o prevozu. Torej kdaj, na kateri postaji, kateri vlak in kateri sedež imaš rezerviran.

Trenutno vlaki vozijo po točno določenem voznem redu in kapaciteta se ne prilagaja številu potnikov. Zato se lahko nekateri vlaki vozijo praktično prazni, na drugih pa ljudje komaj vstopijo, ker so prepolni, sploh ob prometnih konicah. Predlagana ideja uporablja celični princip, kjer se z manjšimi vlaki čim bolj natančno prilagaja številu potnikov, torej se ne prevaža naokrog praznih vlakov, hkrati pa ima vsak zagotovljen svoj sedež na vlaku. Nenazadnje se ta problem pojavlja tudi pri prevozih z avtomobili, kjer se naokrog vozijo napol prazni avtomobili, kar na koncu pomeni, da gre za prevoz več energije, kot bi bilo nujno potrebno. V bistvu bi šlo tu za nekakšen hibridni sistem, ki bi izkoristil prednosti železnice in hkrati prednosti, kot jih poznamo pri uporabi avtomobilov v vsakodnevnem prometu.

Tak sistem bi lahko deloval v celoti avtomatizirano, brez sprevodnikov, strojevodij, prodajalcev kart in sindikalnih zastopnikov. Bi pa moral imeti vgrajene vse potrebne varnostne mehanizme. Ampak tehnologija za to danes že obstaja in se še razvija na področju samo vozečih avtomobilov.

Jaz nekako računam, da bi se tak način potniškega prometa lahko na začetku uporabljal zlasti kot primestni promet v okolici večjih mest. Nekje do 60 km. Če bi vlaki bili sposobni dosegati hitrosti 150 km/h ali še nekoliko več, bi tako razdaljo prevozili v prej kot pol ure, kar je hitreje, kot z avtomobilom. Cenovno je že sedaj vlak cenejši od avtomobila, saj jaz dam za mesečno karto pol manj, kot pa sem dal za bencin, k temu je potrebno v Ljubljani prišteti še stroške parkiranja. Cena vožnje s takim vlakom pa bi bila lahko še bolj konkurenčna, če bi obstajali družinski popusti. Namreč ko se jih z avtom pelje več, vlak hitro postane cenovno nekonkurenčen avtomobilu. Tovorni promet in mednarodni potniški promet pa zaenkrat po starem. Tovorni promet po možnosti v nočnem času, ko ni potrebe po potniškem prometu ali v času, ko je potrebe po potniškem prometu bistveno manj.

Pri razvoju takega sistema bi bilo sigurno potrebnih še nekaj patentov. Eden izmed problemov, ki bi jih bilo potrebno rešiti, je zasnova ranžirnih postaj, ker vlaki so na tirnicah in zadeva ni tako enostavna, kot na parkiriščih za avtomobile. Ampak sigurno bi se dalo s sistemom kretnic in inteligentnim krmiljenjem zagotoviti, da je na manjšem prostoru parkiranih večje število takih manjših vlakov in se jih da v najkrajšem času poslati na progo.

Mogoče kakšna interdisciplinarna seminarska naloga na to temo s področja prometne logistike, umetne inteligence, računalništva in elektrotehnike. To idejo se da še razviti in dodelati. Pa če bi prišlo kdaj do realizacije, železniško progo potegniti še kam. S takim razvojem potniškega prometa je potem tudi možno, da se zmanjša potreba po lastništvu avtomobilov in se poveča uporaba najema avtomobilov.

Za provizije pa vemo TRR, kamor se nakazuje denar.

Glede na to, da že imam doktorat iz ekonomije, ne mislim s tem kandidirati še za doktorat iz prometne logistike. Dr. Dr. Onyx ne zveni dobro oziroma če se tako podpisuješ, te nihče ne mara, ker se vsem zdi, da samo filozofiraš in ne znaš nič konkretnega delat.

Ocenjena vrednost posla v naslednjih 10 letih – 500 MRD €. Gledano seveda globalno, ne samo pri nas. Provizija 1% je 5 MRD €. Tole pa bi že bilo za kupit Šmarno goro? Mogoče dobim kot bonus zraven še Toško čelo. Prvo kar bi naredil potem je visoka električna ograja in rampa z napisom Privatna lastnina. Morda se celo nakup Šmarne gore šteje kot investicijska nepremičnina in si deležen po možnosti še kakšnih davčnih olajšav?

Poglej še:
Izjava dneva

Inteligentna prometna signalizacija

06 01 2021

Tole se nanaša na moje 3 kazenske točke, ki sem jih dobil za prehitro vožnjo v coni 30 km/h. Se mi zdi fino, ko lahko prekrškar deli lekcijo tistim, ki postavljajo te inteligentne pasti za šoferje. V tujini postavljajo inteligentno prometno signalizacijo, pri nas pa inteligentne pasti.

Tale primer cone 40 km/h je iz Izole. Tudi ta prometni znak je po moje zaraščen in postavljen tako, da ga voznik zelo težko opazi.

Pa problem tega znaka po mojem mnenju ni samo ta, da je zaraščen in se ga ne opazi. Glede na pregledno cesto s pločnikom se mi postavlja vprašanje, zakaj mora biti tu še neka dodatna omejitev hitrosti in ni dovolj standardna omejitev za naselja pri nas? Če je tole kriterij za cono 40 km/h, potem bi morala biti večina pravih strnjenih naselji cona 10 km/h.

Ko mi bodo dovolili, da zapustim svojo občino, pa bom še na parih primerih pokazal, kako se takih prometnih znakov ne postavlja, saj jih vozniki zelo težko opazijo. V vseh teh primerih se mi zdi, da postavljavcem teh prometnih znakov ni bila v prvem planu prometna varnost, ampak prej kaj drugega.

Nabiranje rožic ob avtocesti

06 07 2020

Včeraj zvečer se vračam iz obala in nekje pri Nanosu na odstavnem pasu stoji avtomobil brez prižganih štirih smerokazov, kaj šele trikotnika. Očitno je moški ustavil na odstavnem pasu samo zato, da je šla ženska – pozor (!) – nabirat rože ob avtocesti. Noro! Kako jim pade kaj takega sploh na misel?

Bi pa po moje morali pri nas odgovorni nujno preimenovati vozni pas na avtocesti v prehitevalni pas. Tako bi imeli potem en odstavni pas in dva prehitevalna. Sedaj namreč večina voznikov vozi kar po prehitevalnem pasu ves čas, vozni pa je tako skoraj prazen. Morda bi tako preimenovanje zaleglo, da bi več voznikov vozilo po voznem pasu in ne vsi na prehitevalnem. Velja poskusiti.

Specialna taktika Mestnega redarstva

13 11 2018

Če Mestno redarstvo nekako ne uspe iz takšnih ali drugačnih razlogov narediti reda v Spodnji Šiški pa je povsem drugačna zgodba v okolici Centra Stožice.

Danes mi je dobri poznavalec razmer razlagal, kakšno taktiko ubere Mestno redarstvo ko so kakšne prireditve v Stožicah, kjer se zbere večja skupina ljudi. Takrat taktično modro zaprejo parkirišča pod dvorano, tako da so ljudje prisiljeni iskati parkirna mesta v okolici Centra Stožice. Obiskovalci prireditev seveda potem parkirajo po pločnikih in podobnih površinah, kjer parkiranje ni dovoljeno. Se pa Mestno redarstvo za take prireditve dobro pripravi, saj tam potem v zasedi čaka cela četica redarjev, ki potem veselo podelijo vsem napačno parkiranim vozilom prisrčne pozdrave Mestnega redarstva najlepšega mesta na svetu.

Ljudje so po prireditvi v centru Stožice seveda besni, ker ji čaka še kazen zaradi napačnega parkiranja in prisegajo, da se tja nikdar več ne vrnejo, samo potem hitro pozabijo na to neprijetnost in naslednjič jih v zasedi zopet pričaka Mestno redarstvo, ki seveda nikakor ni samo navadna inkasantska služba Župana, temveč predano skrbijo za našo varnost. Ampak če bi res v prvi vrsti skrbeli za red in varnost v mestu, potem verjetno v svojih načrtih in planih ne bi imeli napisano, koliko denarja morajo pobrat od meščanov in ostalih obiskovalcev, mar ne?

Ker pa vem, da na moj blog začasno zaide tudi kakšen redar moram pojasniti, zakaj imam tak ciničen odnos do tega poklica.

Na papirju je videti vse super. Občinski in mestni redarji skrbijo za red, prometno varnost okrog šol in bolnišnic ter skrbijo za to, da ne parkiramo po kolesarskih stezah in zelenicah. Ampak to je na papirju in v teoriji.

V praksi pa številni župani ugotovijo, da je redarstvo dejansko zelo učinkovit način za polnjenje občinske blagajne. To pa potem v praksi pomeni, da se pozabi osnovno poslanstvo tega poklica in redarji potem postanejo navadni inkasanti, ki imajo normo (!), koliko kazni morajo napisati na dan. Seveda od tu pa do teroriziranja državljanov kot je opisan primer zgoraj pa ni več daleč.

Poglejmo recimo super radarje, ki jih sedaj na veliko kupuje Ljubljanski Župan.

Ti super radarji so seveda verjamem zelo zmogljive in tudi drage naprave, ki so sposobno izmeriti natančno vsa vozila, ki peljejo mimo. Tako hitrost, kot verjetno tudi varnostno razdaljo. In na podlagi teh meritev se da seveda serijsko tiskati položnice, saj vozniki med vožnjo ne moremo ves čas spremljati merilnikov hitrosti, da slučajno za 5 km/h ne prekoračimo “predpisane maksimalne hitrosti”, ki je seveda povsem birokratsko določena.

Jaz osebno priznam, da še zdaleč ne vozim po prometnih znakih in marsikdaj v naselju vozim tudi 70 km/h ali kje še več. V zadnjih 30 letih še nisem nikogar ogrozil v cestnem prometu, nimam nobene kazenske točke in nikdar nisem plačal kazni za prometni prekršek, razen napačno parkiranje v Ljubljani. Sem pa praktično dnevno na cesti. Samo kako je to možno?

No ja, moje vozilo upravlja naravna inteligenca (NI kar ni čisto isto kot AI), ki neprestano obdeluje cel kup podatkov iz okolice in vožnjo prilagaja situaciji. In prometni znaki za omejitev meni sploh niso najpomembnejši podatek oziroma bi povsem enako vozil tudi če ne bi bilo nobenega znaka za omejitev hitrosti. Če peljem pa prvič po cestah, ki jih ne poznam, pa seveda vozim bistveno bolj previdno, saj ne vem, kje skačejo srnjaki čez cesto ali kje se igrajo na dvorišču otroci in kdo skoči na cesto po žogo. Ta naravna inteligenca, ki upravlja moj avto pa je v težavah po dveh pivih ali ko sem zelo utrujen. Takrat pa zna biti nevarno, ampak ker sem že nekoliko v letih se takih situacij poskušam izogibati.

In če se vrnem k super radarjem Ljubljanskega Župana.

Kot verjetno vsi opažamo jih je čedalje več. S takim tempom bodo pokrili praktično vse ceste v Ljubljani. In kakšen sistem si bodo mestni inkasanti izmislili potem za polnjenje občinske blagajne?

Bodo začeli kupovati drone z nameščenimi merilniki hitrosti, ki bodo takoj ko boš pripeljal na ozemlje mestne občine Ljubljana prileteli nad tvoje vozilo in te potem vse čas spremljali in merili hitrost, dokler ne boš zapustil območja v katerem ima oblast Ljubljanski Župan?

Mariborčani so se učinkovito uprli takšnemu teroriziranju s strani Župana. V Ljubljani se kot kaže da mnogo več in Župan testira, do kje lahko gre!

Za vaše dobro seveda.

Preberi še:
Pravičnejše kaznovanje prehitrih voznikov

Nov dan – nova težava

12 11 2018

Pred nekaj dnevi sem pisal mestnemu redarstvu da imam težave z zavijanjem v levo, ker očitno v enem predelu najlepšega mesta na svetu preprosto ni mestnih redarjev, ki bi delali red, ampak kasirajo raje drugje in se zabavajo s super radarji.

Danes sem naletel zopet na povsem identičen problem z zavijanjem v levo, sem pa narisal še z rdečo barvo črto, kam bi jaz rad zavil in zakaj imam s tem take, skoraj nerešljive probleme.

zavijanje_1

zavijanje_2

Tudi tokrat sem šel na srečo in se je izšlo brez da bi se zaletel. Medvedova cesta je sicer v coni 30 km/h, ampak tu marsikdo pripelje bistveno hitreje in v primeru trka se zaleti direktno v voznikovo stran, če pripelje iz smeri, ki je prikazana na sliki.

Jaz sicer vse tole pošiljam tudi na mestno redarstvo in skrbno dokumentiram, ker če pride do nesreče lahko župan najlepšega mesta računa, da pridem z ekipo odvetnikov in zahtevkom za konkretno odškodnino. Je pa seveda retorično vprašanje, kakšne možnosti imam v pravdi proti taki mogočni moči kot je župan najlepšega mesta…Ampak jaz se ne dam!

In v avtu žal nimam bočnih varnostnih blazin.

Je pa v takih primerih dostikrat tako, da ljudje opozarjajo na očiten problem, vendar odgovorni ne storijo ničesar ali premalo. Nakar pride do nesreče in potem smo pa vsi pametni, kako bi moralo biti (pa ni!)…

Izziv za Mestno redarstvo

07 11 2018

V Šiški Kolektor gradi novo “nadstandardno” ptičjo kletko in sedaj so kot kaže na vrsti zaključna dela, saj je na objektu cel kup raznih obrtnikov in temu primerno veliko parkiranih avtomobilov okoli objekta.

Kar se tiče parkiranja pa vlada tu popolni kaos, čeprav ni nikjer kakšne table, s katero bi se razveljavila obstoječa pravila v cestnem prometu in prometni znaki. Mi je pa ob vsem tem prometnem kaosu zanimivo, da nisem nikdar v bližini zasledil kakšnega mestnega redarja, ki bi vsaj koga opozoril na napačno parkiranje, če že ne napisal plačilne naloge. Blok pa se gradi že mesece, leta. Da je tak prometni kaos sploh možen okrog tega objekta je po mojem mnenju verjetna samo ena razlaga in sicer da je investitor nekako pritisnil na mestno oblast v Ljubljani, da naj tu malo zamiži, ker biznis je biznis. Lahko da se da take reči pri nas zmeniti tudi na kakšnih poslovnih kosilih.

Takole je videti prometna situacija sicer vsak dan, so pa tile posnetki sveži, od danes.

zoki_1

zoki_3

V tem belem kombiju ni bilo nikogar (verjetno je bil šofer v bifeju čez cesto) in je bil takole parkiran praktično na cesti in na prehodu za pešce. Jaz sem imel pa problem s tem kombijem ker sem se pripeljal iz stranske, Žibertove ulice desno na tej sliki, torej mimo novega bloka in sem zavijal levo na Medvedovo ulico. Seveda zaradi tako parkiranega kombija nisem videl kdo mi prihaja nasproti in je bilo zavijanje na glavno cesto čista loterija.

Na začetku Žibertove ulice stoji sicer tudi znak za prepovedan promet v eno smer, razen za kolesarje. Torej gre za enosmerno ulico.

ena_smer

Ampak tudi tega znaka se ne upošteva in se veselo vozi v prepovedano smer, kar je lepo vidno tudi na zgornji fotografiji, kako so usmerjeni parkirani avtomobili in močno dvomim, da so vsi ti šoferji avto v ulici obračali. Sploh komične so pa situacije, ko pripelješ pravilno po enosmerni in te grdo gleda tisti, ki vozi v napačno in tega verjetno sploh ne ve.

Kdo je tu koga podmazal, da v tem okolišu praktično ni mestnih redarjev in vlada tak prometni kaos že dolgo časa ne vem. Ne vem niti tega, ali je res kdo koga podmazal, ali pa gre zgolj za naključje in redarstvo kasira raje kje drugje.

Seveda bi lahko obstajala tudi možnost, da se zaradi del ceste v oklici tega bloka zapre za promet, ampak za to pa so verjetno potrebni kakšni postopki in soglasja. Tako kot je tole urejeno sedaj je pa po slovensko, oziroma kot se temu pogovorno reče kar po domače.

Me pa tole vse skupaj samo še bolj utrjuje v prepričanju, da prvenstvena naloga Mestnega redarstva ni prometna varnost, ampak pisanje plačilnih nalogov in polnjenje občinskega proračuna. Jaz sem prepričan, da se sami glede tega ne slepijo, nehati se moramo slepiti še vsi ostali!

Preberi še:
Poklic – Mestni redar
Postani mestni redar

Napis na odbijaču

26 10 2018

DANES SO DOVOLJENE SANJE, JUTRI BO PA POTREBNO KLEPANJE.

Tole je imel napisano en avto pred mano na odbijaču. Ti da pa napis misliti, saj šele ko mu pripelješ dovolj blizu od zadaj lahko prebereš napis in ko poštudiraš, kaj je želel lastnik avta s tem povedati, samodejno pohodiš zavoro in povečaš varnostno razdaljo.

Inteligentno križišče

25 01 2017

Tole inteligentno zasnovano križišče se nahaja v Ljubljanskih Prulah.

slika_1

slika_2

slika_3

Kot kaže je nekdo hotel prvotno da bi bilo to krožišče, zato je naredil ta krog na sredini, kasneje pa so se premislili  in iz tega naredili navadno semaforizirano križišče.

Če že imaš vozniški izpit je v bistvu vseeno, kako to čudno križišče prevoziš…nekateri ga vzamejo kot krožišče in naredijo obvoz, nekateri zapeljejo čez robnik na sredini, nekateri se morda celo ustrašijo in obrnejo.

Kaj pa če si na izpitni vožnji in se znajdeš pred takim križiščem (krožiščem)?

Tu pa zadeva ni več tako preprosta.

Kot vemo znajo najbolj zajebani profesorji in učitelji sestaviti taka zlobna vprašanja, kjer je vsa odgovor lahko napačen in tole inteligentno Ljubljansko križišče sodi v to kategorijo. Namreč če križišče izpelješ kot krožišče, torej krog na sredini obvoziš kot voznik na zgornji sliki si naredil napako, ker v križišču ni nikjer znaka da gre za krožišče, vendar tudi če ga vzameš kot navadno križišče in slučajno zapelješ čez robnik si spet naredil napako, ker vožnja čez robnike ni v skladu s pravili vožnje.

Na sredini tega križišča manjkajo samo še korita z rožami in iz brona ulit kip Zmajčka v naravni velikosti.

Za Ižance pretežko križišče

05 08 2011

Jaz se občasno peljem v Ljubljano čez Ig in pred dnevi je res zelo malo manjkalo, da bi se zaletel in to ne po moji krivdi. Razlog pa očitno nepoznavanje pravila vožnje v križišču enakovrednih cest.

Ko se pripelješ iz smeri Podpeči proti Igu je ob cesti lepo vidna tabla, da sledi križišče enakovrednih cest.

Teoretično v takem križišču pogledaš desno in če ti iz tvoje desne ne prihaja nobeno vozilo, imaš ti v križišču prednost in lahko zaviješ. Teoretično seveda!

To isto križišče pa iz leve strani, torej iz smeri Iga, izgleda takole:

Tudi tu je znak dokaj dobro viden, čeprav ga bo kmalu prekrilo listje. Vendar grdi trik tega križišča je v tem, da imaš, če nisi pozoren na prometne znake, ob cesti iz te smeri občutek, da si na prednostni cesti in da imajo vozila, ki ti prihajajo iz tvoje desne, trikotnik za odvzem prednosti.

Jaz sem tako pripeljal iz Podpeči in zavijal levo proti Igu, medtem pa je iz smeri Iga pripeljal nek manjši obrtniški poltovornjak in to s polno hitrostjo. Samo mojemu pravilu predvidevanja nepredvidljivega in poznavanju te ceste se imam zahvaliti, da sem še pravočasno zavrl, ker sem ocenil, da šofer na moji levi očitno sploh ne ve, da nima prednosti. In ob tem je on mene debelo gledal, kot da jaz ne znam vozit!

Po moje so križišča enakovrednih cest enostavno prevelika eksotika v prometu in ljudje dejansko ali ne poznajo samih znakov (oziroma odsotnost le teh), ali pa ne poznajo pravil obnašanja v takem križišču. Sploh nevarni pa so primeri križišč, kot je ta na sliki, kjer ena cesta res izgleda na prvi pogled kot prednostna. In kakor sem se pozanimal, je bilo v tem križišču dejansko že precej nesreč.

Zato jaz res ne razumem, zakaj vztrajajo s tako prometno ureditvijo, ki jo šoferji očitno ne razumejo! Zakaj ne bi enostavno te znake umaknili in iz smeri Podpeči postavili trikotnik, pa problem prezahtevnega križišča za Ižance elegantno rešen?

Kdo bo ustavil Ljuba Zajca?

03 07 2011

Zame ni pravo vprašanje, kdo bo ustavil morijo na slovenskih cestah, ampak kdo bo ustavil Ljuba Zajca ter čedalje hujši teror in represijo nad slovenskimi vozniki?

vir: Finance

Njega gledamo že več kot desetletje, kako se preseda po raznih stolčkih in nam prodaja svoje bučke o prometni varnosti. Najprej se ga jaz še spomnim ko je nosil policijsko uniformo in bil uslužbenec MNZ, kasneje je postal direktor direktorata za promet na Ministrstvu za promet, sedaj pa so mu očitno ustanovili kar Javno agencijo RS za prometno varnost in to je verjetno vrhunec njegove kariere.

Kot sem že večkrat omenil, smo mi postali na področju prometne kaznovalne politike Evropski Iran, saj so naše kazni postale absurdno visoke že za manjše prometne prekrške, ko ni ogrožen nihče od udeležencev v prometu, hkrati pa tak sistem dobesedno kliče po inkasantstvu in lahkem zaslužkarstvu, saj bi bilo res noro, če tega razni občinski veljaki s svojimi redarstvi ne bi izkoristili sebi v prid za polnjenje občinskih blagajn.

Ljudje na naših cestah umirajo, to je res in vem, da je težko razlagati nekomu, ki je izgubil v prometni nesreči otroka, da ne gre za morijo. Vendar tega problema enostavno ni možno rešiti samo s teroriziranjem voznikov, kar zagovarjajo sedanji avtorji zakonov s področja prometne varnosti, ki se kot rečeno dolgo vrsto let presedajo po stolčkih in nam leto za letom prodajajo isto zgodbo – z novim zakonom in višjimi kazni bo pa vse drugače.

Ljubo Zajc je ravno danes v TV Klubu na POP TV omenil, da jim je uspelo v zadnjem desetletju prepoloviti število mrtvih na naših cestah. Vendar kot strokovnjak s tega področja bi se lahko vprašal, kakšne bi bile te številke, če bi imeli še danes na cestah Yugote ali Renault 5 in bi večino prometa potekalo po slabo vzdrževanih in smrtno nevarnih regionalnih in lokalnilnih cestah?

Kot direktor javne agencije RS za prometno varnost si lahko naroči simulacijo, koliko mrtvih so preprečili ABS, varnostne blazine in ostali tehnološki pripomočki ter seveda boljši avtomobili, ne pa Ljubo Zajc. Jaz sem prepričan, da bi brez vsega tega in pa vinjet za avtoceste bili hitro na sto ali več dodatnih mrtvih, tako da sama kaznovalna politika na to po moje sploh ni imela kakšnega večjega vpliva, nikakor pa ne takega, kot nam skušajo prodati. Naše kazni so bile že pred leti zelo visoke tudi v primerjavi z mnogimi bistveno bogatejšimi EU državami, pa se še vedno ljudje vozijo vinjeni in vsake toliko časa prespijo v pridržanju na policijskih postajah, ali pa par dni preživijo v uklonilnem zaporu, ker nočejo ali ne morejo plačati kazni za prometni prekršek.

To nenazadnje razume skoraj ves razviti svet, samo pri nas tega nikakor nočejo razumeti, ker so očitno inkasantski lobiji dovolj močni. In samo za to še gre. Easy money.

Če se bo Janša lotil ukinjanja nepotrebnih agencij, je po moje agencija Ljuba Zajca ena prvih, ki jo lahko mirno in brez škode takoj zaprejo.

Jaz do sedaj morda res nisem vozil čisto po predpisih, sem pa vozil previdno in predvsem tako, da nisem ogrožal na cesti nikogar. Zaradi nove prometne kazenske politike sem začel s 1. julijem izven naselja voziti s plinom do konca, saj je omejitev izven naselji pri nas 90 km/h (za 110 km/h pa je baje kazen samo 80 € oziroma polovička 40 €). In marsikateri kolesar je kar malo debelo pogledal, ko je zagledal nekaj res zelo hitrega. Sedaj celo resno razmišljam, da bi si kupil hitrejši avto, z boljšimi pospeški, da bom lahko hitreje dosegel zakonsko dovoljenih 90 km/h, ali pa bom kupil za začetek samo nove gume, da bom lahko vozil hitreje v ovinke.

Če koga slučajno po nesreči zbijem, se pa lahko mirno obrne na Javno agencijo RS za varnost prometa. They made me do it!

Preberi še:
Odgovor SDS na blogersko vprašanje 

Parkiranje na elektro polnilnico

19 06 2011

Verjetno marsikoga kdaj zamika, da bi parkiral avto kar na mesto, ki je sicer namenjeno za polnjenje električnih avtomobilov.

Pogosto namreč izpade prav smešno, ko so vse ulice okrog in okrog zaparkirane do zadnjega kotička, tam nekje pa sameva neko prazno (potencialno) parkirno mesto, ki bo morda nek smisel dobilo šele čez dvajset ali petdeset let. Pa še to ni čisto sigurno, ker do takrat bodo za prevažanje naokrog iznašli že kaj bolj uporabnega, kot so električni motorji na baterije.

Tale šofer na zgornji sliki je verjetno razmišljal podobno in nekako z veliko muko stlačil svojo Opel Corso na polnilnico. Očitno pa ni vedel, da ta polnilnica stoji dobesedno na vhodu v  glavni štab Elektra Ljubljana mesto na Kotnikovi. In ni čudno, da so šli Ljubljanski električarji takoj klicati Ljubljanske mestne redarje, ki so mu z veseljem nalepili prisrčne pozdrave na avto. Mislim pa da tarifa ni nič drugačna, kot za napačno parkiranje kje drugje (polovička 40 €).

Se bi pa jaz na njegovem mestu pritožil, ker tole električno polnilno mesto izgleda tako kot navadno parkirno mesto, le da ima na tleh narisan nek simbol akumulatorja (baterije). Vendar tega simbola mislim da ni v nobenem zakonu ali pravilniku, kjer so navedeni prometni znaki in označbe na cestišču. Nekdo, ki ni tehnično razgledan, morda sploh ne ve, kaj je to baterija in kaj naj bi pomenila električna črpalka (to ni isto kot erekcijska črpalka!).

Jaz bi se v takem primeru izgovarjal na to, da sem mislil, da gre za grafit na cesti, ne pa za rezervirano polnilno mesto za električne avtomobile.

Odgovor SDS na blogersko vprašanje

13 06 2011

Nekako tako kot poslanci v državnem zboru ministrom zastavljajo poslanska vprašanja, tako sem jaz na SDS naslovil blogersko vprašanje v zvezi s prometno kaznovalno politiko, ki sem ga poslal po elektronski pošti.

From: doktor onyx [mailto:doktor.onyx@gmail.com]
Sent: Wednesday, June 01, 2011 5:51 PM
To: tajnistvo@sds.si
Subject: Blogersko vprašanje

Spoštovani,

tole vprašanje naslavljam na vas kot najverjetnejšo stranko, ki bo dobila največ glasov na naslednjih parlamentarnih volitvah in bo tako imela največji vpliv na vodenje te države v naslednjih štirih letih. Zanima pa me, kakšno je stališče stranke SDS do prometne kaznovalne politike pri nas in ali stranka podpira sedanjo ureditev tega vprašanja?

Namreč s 1. julijem stopa v veljavo zopet nov “prometni kazenski zakonik”, ki uvaja ponovno višje kazni in sam se kot državljan bojim, da bomo s takim tempom čez nekaj let sprejeli zakon, kjer te bo lahko država razlastila že za manjši prometni prekršek, ali pa bomo celo uvedli smrtno kazen, kar me pa tudi ne bi presenetilo. Na tak način mi postajamo na tem področju dejansko nek Evropski Iran.

Sam nisem še slišal, da se bi katera politična stranka temu uprla ali predlagala drugačne rešitve, zato domnevam, da na tem področju vlada konsenz in skorajda komunistično enoumje?

Po novem zakonu je baje kazen za prekoračitev hitrosti za do 10 km/h v območju omejene hitrosti (omejitev 30 km/h) 300 €. Za primerjavo, v Nemčiji je kazen za tako prekoračitev hitrosti 15 €, ob tem, da je Nemški standard praktično dvakrat višji. 15 € proti 300 €, kar je v Sloveniji polovica zajamčene plače!

Nekatere nemške kazni za prometne prekrške so tule.

To je zame skregano z zdravo pametjo! Saj ljudje po novem praktično ne moremo več gledati na cesto, ampak samo še na merilnike hitrosti. Kaj ni to bistveno bolj nevarno početje?

Jaz sem bil šokiran, ko sem slišal, da naj bi bila kazen po novem zakonu za vožnjo v rdečo luč enako 300 €. Torej snovalci zakona so predvideli isto kazen za vožnjo v rdečo luč, kot pa za vožnjo recimo 35 km/h v coni 30 km/h? Če to dejansko drži, si potem tega ne znam razložiti drugače, kot da se pri nas kazni določajo z žrebom!

Naslednje pomembno poglavje iz področja varnosti cestnega prometa je po moje ureditev prometne signalizacije. Marsikdo, ki se vozi po naših cestah dobi občutek, da so tudi table ponekod razmetane naključno in ponavadi se to spretno izkorišča za izdajanje plačilnih nalogov. Pri nas voznik na cesti ni tam zato, da razmišlja, ampak da spoštuje table, pa čeprav se ponekod naselje nikjer ne konča…

Recimo zame tipičen primer nelogične postavitve prometne signalizacije je tole.

Postavlja se mi tudi vprašanje, zakaj ponekod omejitev okrog šol na 30 km/h ni časovno omejena, ali pa še bolje, zakaj te omejitev nimajo podobno kot ponekod v tujini utripajoče luči, ki opozarja, kdaj omejitev velja? Pri nas pa velja omejitev ponoči, za vikende, ob šolskih počitnicah, skratka tudi takrat, ko na cesti ni otrok, je pa seveda to zopet lepa priložnost za pisanje položnic.

Jaz sem mnenja, da če je komu dejansko do varnosti udeležencev v cestnem prometu in ne gre samo za pravno pokritje “inkasantstva”, potem bi bilo potrebno zadeve na področju varnosti v cestnem prometu zastaviti na nekaterih področjih drugače, predvsem pa ne vidim nobenega razloga, da se gre pri višinah kazni v take ekstreme, ko morajo nekateri najemati praktično kredite za povsem bagatelne prometne prekrške. Razen seveda, če ni komu v interesu samo teroriziranje prebivalstva, kar je pa tudi povsem možno.

V primeru odgovora se vam vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam,

dr. Onyx

Spoštovani dr. Onyx

Po mnenju kolegov iz Strokovnega sveta SDS imate večino stvari prav, to področje je potrebno celovito in popolnoma redefinirati in se prilagoditi zahodnim standardom. V to smer pripravljamo tudi ukrepe za nov mandat.

S spoštovanjem,

Karin Kambič
Sekretarka Strokovnega sveta SDS

Tole spodaj pa je moje razmišljanje v enem izmed komentarjev na temo prometne varnosti. Sam sicer nisem nikakršen strokovnjak za prometno varnost, po videnem do sedaj in po primerjavi naših rešitev z nekaterimi tujimi, pa žal čedalje bolj dvomim, da pri nas rešitve dejansko pripravljajo strokovnjaki, ampak izgleda, kot bi jih pisali navadni komercialisti, ki vidijo pred sabo samo denar oziroma so pod vplivom lobijev, ki prometno varnost  izkoriščajo predvsem za polnjenje proračuna.

Jaz bi takoj ukinil tako imenovane polovičke, saj nismo na arabski tržnici, kjer se lahko baranta za ceno prekrška. Prekoračitve hitrosti za do 10 km/h bi kaznoval simbolično, recimo s 25 EUR ali opomin. Tu je zame osnovni princip ta, da moraš ti kot voznik predvsem pozorno gledati na cesto in ne merilne inštrumente, ker bo efekt drugače kontraproduktiven oziroma se boš zaletel.

Rok plačila 14 dni, če ne plačaš v roku, prevzame primer davkarija, pri čemer se kazni doda še vse stroške postopka.

Pri ostalih kaznih bi uvedel princip, da se osnovna kazen izračuna na podlagi tarife, dejanska kazen pa potem preračuna še z upoštevanjem kazenskih točk. Tako se ti recimo lahko zgodi, da če pelješ v naselju 70 km/h in si nekaznovan, plačaš recimo 200 EUR, če imaš 10 kazenskih točk je to prekršek za 1000 EUR. Na ta način se doseže, da postanejo počasi največji prekrškarji najbolj vzorni vozniki, sicer bankrotirajo.

Sedaj kazenske točke praktično ne pomenijo skoraj nič, dokler jih ne nabereš dovolj za odvzem vozniškega izpita, ali te prisilijo, da se moraš na lastne stroške udeležiti tečajev.

Absolutno pa je potrebno spraviti v red prometno signalizacijo tako, da je zadeva postavljena logično in tudi če spregledam kakšno tablo, lahko že iz okolice same razberem, kje sem in kakšna naj bi bila omejitev. Kot drugo pa seveda poostriti nadzor, pa tu ne mislim poostriti v inkasantskem smislu, ampak poostriti nadzor predvsem tam, kjer je to najbolj potrebno in kjer so znane nevarne točke. Če si vsak dan na cesti, te mora vsaj enkrat letno ustaviti policija, sicer pozabiš, da ta sploh obstaja.

Na nekaterih delih avtoceste bi jaz uvedel najvišjo dovoljeno hitrost 160 km/h. Saj nikjer ne piše, da moraš potem obvezno toliko voziti, če avto ne potegne ali si ne upaš. Boš pa vedel, da na tem odseku lahko pričakuješ tudi koga, ki lahko zakonito malo bolj stopi po gasu. Sicer res nima smisla prodajati vozil, ki gredo lahko hitreje od 130 km/h. Mi je povsem nerazumljivo razmišljanje avtorjev zakona, da ljudje vozijo v nasprotno smer po avtocesti zato, ker so kazni za tak prekršek prenizke! To zame ni noben prekršek, ampak kaznivo dejanje, tako kot če nekdo strelja s pištolo naključno na mimoidoče.

Glede nesrečnih primerov, ko kdo povozi otroka do smrti ali recimo primera Maček in trije šampanjci pa je potrebno razumeti, da imajo ZDA, Iran in še marsikje drugje po svetu zagroženo tudi smrtno kazen za hujša kazniva dejanja in smrtno kazen tudi izvajajo. In v ZDA ali Iranu se enako dogajajo umori, ropi in posilstva, oziroma je tega lahko še več, kot kje drugje. V prometu pa velja podobno. Zgolj drakonske kazni ne rešijo problema prometne varnosti, lahko pa so komu legalno pokritje za navadno inkasantstvo, ki s prometno varnostjo nima veliko skupnega.

Sam sem načeloma tudi za to, da se del prihodka od prometnih kazni (občinskih in policijskih), recimo v višini 20 do 30 %, nameni za posodabljanje prometne signalizacije, izobraževanje in sofinanciranje inovativnih rešitev na področju varnosti v cestnem prometu. Na tem področju je po mojem mnenju še veliko možnosti za inovacije in tehnične rešitve, morda pa bo kakšno naše podjetje uspelo tudi v tujini in bo ta denar tako dvojno koristno investiran, ne pa da se iz zbranega denarja za prometne kazni gradi mostove čez Ljubljanico.

Logika in zdrava kmečka pamet je tisto zadnje, čemer bi se jaz odpovedal!

Sploh ker nimamo omembe vrednih zalog nafte ali rudnikov diamantov, da bi si tako razkošje lahko privoščili.

27 kazenskih točk

09 06 2011

Danes sva malo poklepetala z enim prijaznim gospodom iz Rožne doline, ki mi je dejal, da naj bi neka ženska dobila kar 27 kazenskih točk in to v paketu od Ljubljanskega mestnega redarstva.

Čeprav se bo morda komu zdelo to ogromno, ampak meni ni nič posebnega. Če ti nastavijo vsak dan radar na tvoji poti v službo in ti tega v letu dni ne opaziš, je v bistvu 27 kazenskih točk še malo. Naj bi jih pa dobila na Večni poti mimo živalskega vrta, ki je poleg Jamove ceste kot kaže ena izmed fetiš lokacij mestnih redarjev. Vsaj kar se Škod Roomster tiče in radarjev za merjenje hitrosti.

Še vedno pa trdim, da je to vrhunski kretenizem in izigravanje očitno neumno napisane zakonodaje. Namreč kazni za prometne prekrške niso neka davščina ampak vzgojni ukrep, ki naj bi storilca odvrnil od delanja prekrškov in ogrožanja varnosti. Če pa ti več kot eno leto zadržuješ kazni pri sebi, potem pa posameznike v paketu zasuješ z globami, je pa to navadna, grda balkanska natega. Namreč gospa s 27 kazenskimi točkami bi verjetno vozila drugače, če bi jo kaznovali ob storitvi prvega ali drugega prekrška, tako pa praktično ni imela možnosti dokazati, da je imela kazen vzgojni učinek in da se bo poboljšala, ker so jo preprosto uničili. To je res Slovenski tip idiotizma, ki ga jaz tako globoko preziram in ki to državo drago stane.

Naj bi se pa mestno redarstvo baje posluževalo tudi zelo inteligentnih trikov. Nekje v Ljubljani naj bi na lepem odstranili tablo za omejitev 60 km/h in namesto nje na kol nasadili tablo za omejitev 40 km/h, hkrati pa so ob tem postavili še zasedo z radarjem, ker so pač vedeli, da večina voznikov, ki se vsak dan vozi po isti cesti v službo ne spremlja več signalizacije, ker misli, da jo pozna.

To je seveda lahko tudi povsem v skladu z zakonom in lahko je bila sprememba znaka tudi ustrezno dokumentirana in celo utemeljena, vse za varnost v prometu. Vendar poznavalci pač vedo, da je to navaden blef in da se gre v bistvu samo za eno. Doseči ambiciozne načrte pri pobiranju glob, ki so v jankovićevi Ljubljani postale neka bizarna gospodarska dejavnost.

Čeprav sam ob tem nisem bil nikakor osebno prizadet, se mi kljub temu zdi nesprejemljivo, da se lahko nekdo tako veselo norčuje iz ljudi, ima pa vse lepo pokrito z zakoni, ki tako izpadejo, kot da si jih je malodane sam napisal ali pa jih zna preprosto nadvse inteligentno interpretirati.

Če pa kdo vpraša, kje je tu vzgojna komponenta, pa šef mestnega redarstva v uniformi, ki še najbolj spominja na Iranskega gardista mirno in z nadvse zlobnim nasmeškom na ustih odvrne, da tudi ni etično in  moralno, če ljudje v Ljubljani ne vozijo po predpisih.

Tu pa ostaneš potem brez besed.

Ustavljanje na avtocesti

09 06 2011

Danes popoldan sva se s kolegom ravno vračala iz Maribora, ko nekje pri Žalcu zagledava na nasprotni strani avtoceste kolono in veliko dima. Očitno je zagorel nek kamion in so avtocesto zaradi gašenja v smeri Maribora povsem zaprli.

Medtem ko jaz s fotoaparatom delam ekskluzivko za na blog, kolega naglo zavre, da me skoraj zabriše v armaturo pred sabo. Na naši strani ceste sicer ni bilo ničesar, razen nekaj dima in smo vozili kakšnih 120 km/h. Potem pa ženska pred nama skoraj ustavi avto, da si lahko v miru ogleduje, kako se gasilci trudijo požar pogasit. Očitno pa ji ni bilo sploh jasno, da je na avtocesti, kjer se ne moreš in ne smeš iz firbca kar ustavit, ker vozila za tabo ne vozijo prav počasi. In taki primeri verjetno tudi ob močnejšem nalivu ali toči ustavljajo v predorih, pri tem pa sploh ne pomislijo, kaj naredi recimo tovornjak,  če se ne more pravočasno ustaviti in avtomobile pred sabo stisne v harmoniko. Tovornjaki pa niso osebni avtomobili in tam gibalna količina (produkt hitrosti in mase) opravi svoje pri zaviranju, sploh če so polno naloženi.

Je bila pa takrat kolona dolga največ kakšen kilometer, kasneje pa sem po radiu slišal, da so Štajerci na začasnem delu v tujini (večinoma Celju ali Ljubljani) stali v koloni, ki je bila dolga kar sedem kilometrov.