Archive for the ‘Vrtnarstvo’ Category

Ponovno v Arboretumu Volčji Potok

16 05 2021

Po več kot desetletju sem se s strahom odpravil v Arboretum Volčji Potok. Ko sem bil tam nazadnje, sem že nekje pri vhodu zagledal ogromne dinozavre iz plastike oziroma poliestra in od takrat dalje je bila moja prva asociacija za Arboretum Volčji Potok dino park. Po mojem mnenju sodijo dinozavri iz poliestra v arboretum ravno toliko, kot sodijo palčki iz alabastra pred nacionalno opero. Tudi si ne predstavljam, da bi nekdo v Versailles pri Parizu namestil dinozavre v naravni velikosti.

Kakor vem so bili glavni razlog za te dinozavre otroci, torej da večkrat v arboretum privabijo družine z otroci. Otroci pač ne uživajo preveč v sprehodu po parku, med cvetlicami, grmovjem in drevesi, ker ne razumejo, zakaj bi plačeval vstopnino, če vse to lahko brezplačno gledaš na vsakem bolje zaraščenem travniku ali v gozdu. Dinozavrov pa ne vidiš povsod in zraven so še otroška igrala ter sladoled.

Ampak tudi če jaz blazno obožujem vrtne palčke, jih verjetno zato ne bo šel nihče postavljati pred opero, da bi pritegnil v opero tudi občinstvo, ki nadvse obožuje palčke in se mu zdi opera brez veze?

Izkazalo se je, da dinozavri tudi tokrat so in po moje jih je še precej več, kot nekoč. Poleg dinozavrov so sedaj še kiti in celo leteči delfini. Ampak tokrat sem jih zagledal šele proti koncu ogleda arboretuma in me niti niso motili več tako kot takrat, ko sem bil tu nazadnje. Ali gre za drugačne dinozavre, ali so morda boljše umeščeni v prostor, ali pa sem jaz starejši in manj občutljiv na dinozavre. Se pa vidi, da je nekdo od uprave tega parka oziroma arboretuma velik oboževalec dinozavrov in če jim uspe res kdaj oživiti resnične dinozavre, bodo verjetno najprej letali po travnikih Arboretuma Volčji Potok. Arboretuma Volčji Potok – kjer film Jurski park postane resničnost. V primeru, da kakšen T-Rex uspe pobegniti iz ograde pa zna biti v bližnjem naselju Hudo zares hudo. Hudo v hudem. Skoraj idealen naslov za časopise.

Na ostalih področjih se mi zdi, da v času od mojega zadnjega obiska arboretum ni bistveno napredoval. In zame je arboretum tudi nekakšen botanični vrt na prostem, torej pričakujem, da je poudarek kljub vsemu na rastlinah in drevesih.

Ob tokratnem ogledu Arboretuma Volčji Potok mi je prišlo na misel par idej, kaj bi lahko še naredili.

Jaz sicer nisem nek velik ljubitelj francoskega vrta, kjer so glavna atrakcija skrbno negovane in postrižene grmovnice. Prva moja asociacija ob tem so pudlji, ki jih lastniki podobno ostrižejo, kot grmovje v francoskem vrtu. Ampak verjamem pa, da je marsikomu francoski vrt v Arboretumu Volčji potok atrakcija in vem, da je s takim vrtom veliko dela. Nekakšen mali Versailles. Da se otroci ne dolgočasijo preveč, bi lahko tu namestili drona s kamero, ki bi imel vnaprej programiran ogled francoskega parka iz zraka in bi lahko posnetek iz drona gledali na zaslonu. Pogled iz zraka razkrije drugo dimenzijo takšnega vrta, ki jo ne opaziš, če se samo sprehajaš med postriženim grmovjem.

Kaj več bi se dalo narediti tudi s čebelami, saj so čebele in rastline skoraj romantično povezane med seboj. Rastline ponujajo čebelam sestavine, iz katerih te pridne sladkosnednice delajo med, čebele pa skrbijo za opraševanje in s tem razmnoževanje rastlin. V arboretumu sem zasledil glede tega samo čebelnjak, pa še ta je skrit, tako da ga mimogrede lahko spregledaš, če greš po drugi poti. Prostora v arboretumu je veliko, tako da bi lahko tu postavili mali muzej čebelarstva na prostem. Del travnikov bi lahko posadili z medovitimi rastlinami in vse rastline ter drevesa, iz katerih čebele pridelujejo med, označili s kakšnim simbolom čebele. Da se ne bi otroci dolgočasili preveč, bi lahko razvili aplikacijo za pametne telefone, s katero bi skeniral QR kode na takih rastlinah in cilj bi bil, da najdeš v arboretumu vse. Temu se reče gemfikacija učenja, torej se s pomočjo igre hkrati še uči in izve kaj zanimivega. Ker se čebele odločno branijo z bolečimi piki, se večina čebelnjakom ne upa približati. Tu bi lahko tudi v učne namene uporabili kakšno tehnologijo, kot so recimo HD kamere nameščene znotraj panja in bi tako lahko od daleč opazovali, kaj počno, ko ne delajo oziroma ko ne nosijo medu. Vonja znotraj čebelnjaka pa žal taka tehnologija še ne bo znala pričarati. Za kaj takega pa je potrebno odpreti panj.

V enem delu parka bi lahko postavili kulise nekaj tipičnih starih slovenskih hiš in balkone, okna ter vrt pred hišami okrasili z za take hiše značilnim cvetjem in zelenjem. Primorska, alpska, prekmurska hiška recimo. Pa morda še kakšna.

Del parka bi lahko namenili koristnim nasvetom in demonstracijam glede urejanje okolice hiš, tako da bi bil ta del lahko komu vir navdiha ali pa bi se kaj novega naučil. Lahko bi bile predstavljene različne vrste živih mej, na internetu pa bi si potem lahko pogledal še nasvete za saditev, vzdrževanje, prednosti in slabosti posamezne vrste. Meni so recimo zelo všeč žive meje iz gabra, nisem pa vedel, da pozimi taka živa meja odvrže liste, saj je gaber drevo.

Podobno bi lahko predstavili sodobne smernice v vrtnarstvu, visoke grede in še kaj. Ta del bi verjetno zanimal marsikoga, ki se še ukvarja z obdelovanjem vrta pred hišo, hkrati pa bi lahko bila spletna stran arboretuma vir dodatnih informacij in nasvetov strokovnjakov.

Nekaj več bi se dalo narediti tudi s tipično slovensko starejšo hiško, ki se nahaja nekje pri dinozavrih. Tu se mi zdi, da je nekdo želel narediti tudi manjši muzej, kako je izgledalo nekoč, samo se je ustavil nekje na pol poti, ali pa je zadeva še v delu. V bližini bi lahko posadili tipični sadovnjak, kot so ga imeli včasih skoraj pri vsaki hiši z jablanami, hruškami, slivami in češnjami. Predstavili bi lahko kako so včasih iz teh plodov kuhali žganje. Se spomnim, kako sem kot otrok rad degustiral žganje, ki ga je kuhal stari ata. Včasih se mi zdi da je bil skoraj greh, če bi kdo zasadil na vrtu okrasno drevo, ki nima užitnih plodov ali se iz njega ne da skuhati vsaj žganja.

Morda bo kdo rekel, da to ne sodi v arboretum, ampak če sodijo v arboretum dinozavri, potem sodi sem praktično vse. In ena velika prednost arboretuma je tudi v tem, da se spreminja hkrati z letnimi časi, tako da pozorni obiskovalec lahko vsakič opazi kaj novega. Arboretum spomladi je bistveno drugačen kot arboretum jeseni.

Toliko idej, pa sploh nisem zaposlen v Arboretumu Volčji Potok.

Dovolj Jurskega parka. Sedaj pa še nekaj slik iz arboretuma.

No ja, če dobro pomislim in še enkrat pogledam tudi dinozavri ne izgledajo slabo.

Sem pa tokrat tudi jaz dobil v arboretumu eno idejo.

Zadnjič sem videl v Merkurju neke obdelane okrogle lesene smrekove kole debeline 10 cm in sem razmišljal, da bi naredil okrasno ograjo na vrtu tako, da bi jih eden zraven drugega nabil v zemljo. Ampak zakaj bi uporabil obdelane kole, če bi lahko uporabil drevesa, tako kot v arboretumu? Še lepše bi bile breze, s svojo belo barvo lubja. Nisem pa še našel odgovora na vprašanje, do kakšne debeline drevesa lahko podiraš brez dovoljenja gozdarja? Ne upam se kar v gozd z motorko po ograjo. Vprašanje, če je to zakonito in povsem v skladu s predpisi?

Vse foto: Dr. Onyx

Opomba: Avtor motivov seveda ni Dr. Onyx. Onyx samo slika in kritizira.

Ocena trave in okolice

12 05 2021

Tokrat sem si vzel nekaj minut časa za oceno trave in nasploh okolice okrog Pahorjeve palače (uradno se imenuje Urad predsednika Republike Slovenije) na Erjavčevi 17 v Ljubljani ter okrog državnega zbora oziroma parlamenta (uradno se imenuje Državni zbor Republike Slovenije) na naslovu Šubičeva ulica 4.

Trava okrog državnega zbora na prvi pogled izgleda kot umetna trava iz letaka Bauhausa za 13,95 €/m2. In to je brez dvoma kompliment. Ta trava je že na prvi pogled videti zdravo zelene barve, brez večjih nihanj v niansah zelene, razen na posameznih mestih, kjer pa se zdi, kot bi se nekdo poigraval z barvno paleto, ko je sadil to travo. Med travo ni opaziti nikakršnih plevelov, kaj šele regrata, detelje in podobnega zelenja, ki bolj sodi na pašnike, kot pa pred državni zbor Republike Slovenija. Možno je, da so te nianse zelene barve posledica škropljenja s selektivnimi strupi proti plevelu in je nehote osmodilo še zelenico. Trava deluje na otip zelo prijetno in človek bi se najraje kar ulegel nanjo, če ne bi bila okolica video nadzorovana ter se tako nehote znajdeš na posnetkih video nadzornega sistema. Ko začutiš tole travo si želiš, da bi imel doma na postelji namesto jogi prevleke za 9 € iz Primarka točno tako trato. Pri tej trati se vidi, da je bilo vanjo vloženo veliko dela in truda, kar pa v bistvu pomeni tudi kar precej denarja davkoplačevalcev.

Sama okolica oziramo ostala zelena infrastruktura na tej popolni travi je elegantna. Cvetočih rastlin nisem opazil. Reflektorji, ki ponoči osvetljujejo parlament, so skriti za lepo oblikovanimi grmički iz nečesa, kar me spominja na ciprese. Verjetno to tudi so neka vrsta ciprese. Nekateri listi so sicer nezdrave rjave barve, kar je lahko posledica napada kakšnih škodljivcev, morda celo bolezni. Omembe vredna je krajša živa meja iz ne vem točno česa, kjer je klasično zelena barva razbita s temno ubito rdečo. Lep detajl, ki ga pozorno oko opazovalca zlahka opazi. In potem je tu še neko drevo, ki na prvi pogled izgleda kot listavec iz rodu Acer in sramežljivo sili s svojimi vejami proti parlamentu, pri čemer je krošnja lepo oblikovana. Vsaj simpatično, če že ne celo zelo lepo. Listov drevesa pa se nisem upal poskusiti na otip, ker sem se bal, da me bodo začeli preganjali varnostniki. Verjamem pa, da so tudi listi tega drevesa svilnato prijetni na otip, kar bi lahko h končni oceni dodalo še par odstotnih točk.

Seveda to ni na nivoju Versaillesa v Parizu ali Schönbrunna na Dunaju, je pa za naše razmere zelo solidno.

Kdorkoli ima namen posaditi novo trato in ima ambicije šokirati sosede, si gre lahko pred parlament pogledati, kako mora biti videti končni izdelek, ki bo sosedom vsaj za nekaj časa zaprl usta. Druga možnost je seveda nakup umetne trave za 13,95 €/m2, ampak to prevaro slej ko prej poštudirajo, če prej ne pozimi, ko je taka umetna trava še vedno nenavadno sveže spomladanske barve. Se pa šteje polaganje umetne trave še vedno kot nekakšna sramota, ki lastniku nikakor ne more biti v ponos.

Moja ocena trave in okolice okrog parlamenta 4,5 od 5. Če se za zatiranje plevela uporablja strupe oceno avtomatično zmanjšam za dve točki na 2,5 od 5.

Žal oceno trave in okolice pred predsedniško palačo ne morem pospremiti trenutno še s slikami, ker me je policist, ki zgradbo varuje, zelo grdo pogledal, ko sem želel samo poslikati travo. Bom prišel posnetke naredit enkrat drugič, ko bo morda zgradbo varoval kdo, ki ima več posluha za navadnega državljana, ki bi samo rad naredil posnetek trave za recenzijo na blogu.

Pahorjeva trava je, in to mi lahko verjamete na besedo, za razred ali dva pod nivojem tiste pred parlamentom. V njegovi trati sem opazil deteljico ter celo nekaj regrata. Skratka, ta trava nikakor ne izgleda kot umetna iz letaka in tudi pozorni poznavalec plevelov težko našteje kaj vse raste v tej tako imenovani zelenici pred predsednikovo palačo.

Že čez dober mesec nas čaka menda zopet predsedovanje EU in ne vem kako bo predsednik države to tako imenovano zelenico pojasnil visokim tujim gostom, ki seveda zelo dobro vedo, kako je videti prava umetna trava. Sploh pa bo zadrega, če bodo visoki tuji gosti videli popolno travo pred parlamentom in to potem primerjali s tem pred predsedniško palačo. Verjetno javno ne bodo povedali, kaj si zares mislijo, mislili pa si bodo, kaj predsednik te države res nima denarja za enega vrtnarja, ki bi mu zasadil navadno, gosto, zdravo zeleno travo in občasno vrgel nekaj pesti gnojila za lepšo barvo in gostoto. Ter zakaj si predsednik države za vrage ne sposodi vrtnarja od parlamenta, ki je samo par deset metrov stran.

Se pa med poznavalci že dolgo časa pojavlja vprašanje, ali ni morda taka trava, kot jo ima predsednik države pred palačo, celo bolj trava od tiste trave pred parlamentom? Sama narava namreč nikdar ne sadi take trate, kot je pred parlamentom, ampak vedno mešanico različnih plevelov, v kateri se dobro počutijo tudi mravlje, polži in ostali mali prebivalci vrta. Pa tudi čebelice bomo prej našli na travi pred predsednikovo palačo, kot pa na skoraj popolni trati pred parlamentom. Čebelice si s samo travo pač ne morejo kaj dosti pomagati, ker ne sodi med medonosne rastline.

O okolici Urada predsednika države ni za povedati kaj dosti, ker česa dosti tam tudi ni opaziti, razen neke manjše hiške za policista. Predstavo pa ukradejo tulipani, ki jih je nekdo posadil pred obema vhodoma v zgradbo.

Moja ocena trave in okolice okrog palače predsednika države 3,8 od 5.

Ocena je morda za koga presenetljivo visoka in bi prej pričakoval oceno v bližini 2 ali še celo nekaj nižje, vendar cvetoče raznobarvne rože iz vrst tulipanovec naredijo preprosto tako vtis, da se to mora nekje poznati na oceni.

Visoke goste iz EU pa bi jaz kljub vsemu raje peljal v Arboretum Volčji Potok.

Opomba: Posnetek trave pred predsednikovo palačo sem uspel narediti popoldne, žal pa ne morem pokazati cvetočih tulipanov, ker jih je nekdo še isti dan zabrisal ven in posadil nekaj drugega, kar pa ne znam povedati, kaj bi lahko bilo in zaenkrat še ni videti tako lepo kot tulipani. Škoda. Če bi sedaj še enkrat dal oceno bi bila nekoliko nižja. Torej 3,4 od 5.

Vse foto: Dr. Onyx

Makita večnamensko čudo

02 05 2021

Verjetno večina, ki se ukvarja s problemom urejanja vrta opazi, kako hitro se lahko množi razno vrtno orodje. Kosilnica na nitko, škarje za živo mejo, žaga za obrezovanje dreves, rahljalnik zemlje in tako dalje. Potem ko imam že lepo zbirko raznega orodja slučajno nekje na spletu najdem čudo, ki se imenuje Makita DUX60Z.

vir: Proizvajalec

Po naše se temu menda reče akumulatorska multifunkcijska glava, gre pa v bistvu za električni motor in dva akumulatorja, na to pa se lahko potem pritrdi različne nastavke, ki se jih kupuje po potrebi. Kosa na nitko, teleskopska verižna žaga za obrezovanje dreves, škarje za živo mejo, rahljalnik, nekakšno metlo, nastavek za obiranje kave in morda še kaj.

vir: Proizvajalec

Tega sicer nimam in ne vem kako se obnese v praksi, gre pa za zanimivo idejo. Zadeva sicer ni poceni, je pa Makita priznani Japonski proizvajalec kvalitetnega orodja. Če nakupiš vso tole orodje po moje že imaš dovolj za manjši start-up. Pa mogoče še kakšno lopato, kramp in obvezno udarno kladivo za razbijanje betona. To tudi vedno pride prav. Je pa res, da pri nas delo ni preveč popularno. Vsi bi radi študirali družboslovje in vsi ti pričakujejo, da jim bo država dala še zaposlitev. Po možnosti v razbohoteni državni administraciji. In če slučajno vsi ne dobijo dela v razbohoteni državni administraciji, se potem lepijo plakati za prvi maj, da ni praznika, ker menda ni dela. Ni dela za vse v državni administraciji. Samo to je navidezni problem! Delo je, če se ga išče.

vir: SD

Makita izdeluje pa še celo serijo ostalih orodji, kot so električni vrtalniki, krožne žage, kotni brusilniki, motorne žage, kosilnice in podobno, ki uporabljajo iste baterije, tako da v primeru širitve start-upa lahko nekaj prihraniš na baterijah, če ostaneš pri istem proizvajalcu.

vir: Proizvajalec

Res lepi časi so tole za vrtnarjenje in ostala opravila! Se spomnim včasih, kako se je vse delalo na roko. Ampak takrat še ni bilo televizije in so si ljudje morali z nečim krajšati čas, sicer bi se ves čas vojskovali. Vojskovali za zemljo, da so jo lahko potem na roke obdelovali.

Razmišljam, da bom vse tole orodje nakupil in če bi kdo iz stranke SD rad poskusil kakšno delo, mu ga z veseljem brezplačno posodim. Samo ne lepiti plakatov, da ni dela, ko smo pa uvozili sto tisoč delavcev iz Balkana! Če bi Slovenci poprijeli za delo, bi bil lahko uvoz delovne sile bistveno manjši. To je pač neprijetna resnica, ki jo nekateri poznamo, nekateri se pa delajo, da jo ne poznajo.

Poglej še:
Makita DUX60
Makita 18V
Hard Testing of Makita’s new outdoor power tools

Najlepša trava na vasi

30 04 2021

Sem najel vrtnarja, da mi zasadi najlepšo trato na vasi. Ne glede na ceno. Kolikor je potrebno sem pripravljen plačati, samo da vas umre od zavisti, ko zagleda mojo novo trato na vrtu. Hočem pa da izgleda tako, kot na najboljših nogometnih stadionih na svetu. Mestno zelena, popolna trava, kot recimo na stadionu Camp Nou v Barceloni ali San Siru v Milanu. Trava brez enega samega plevela ali regratove lučke. To je bilo bistvo mojega naročila. In potem čez eno leto me pa na travi pričaka šok. Kamor pogledam same skrite napake, ki so se pokazale šele kasneje.

Vse foto: Dr. Onyx

Sedaj z mojo pravno službo študiramo, kako vložiti proti vrtnarju tožbo zaradi slabe izvedbe del, skritih napak in izgube ugleda. Mojega seveda.

Tole je sicer poskus šale, moram pa reči, da me ljudje vedno znova presenečajo, koliko dela si dajo z iskanje popolne trate na vrtu! Ponavadi kdor ima denar najame kar vrtnarja, da se on muči z iskanjem popolnosti v travi. Ampak tudi če morda prvo leto trava še nekako uspeva tako, kot je bilo zamišljeno, se kasneje seveda zarastejo razne druge rastline, najpogosteje regratove lučke ali marjetice. In potem najprej to ročno trgajo ven, ko je tega preveč, zopet najamejo vrtnarja, da pride z neko rešitvijo za ta plevel. Običajno je potem rešitev neko kemično sredstvo, ki naj bi spodbudil rast trave, ostalo zelenje pa zatrl, ampak tudi to ponavadi ne uspeva najbolje, saj je lahko rezultat še slabši in se posuši še trava. Da ne govorim o tem, da je ponavadi tako popolno travo potrebno močno zalivati, sicer izgubi svojo popolno zeleno barvo. In se ti spet smeje cela vas, ker si za tako travo zmetal veliko denarja.

Ampak trava je nekaj, kar narava zasadi sama brezplačno, če ji daš možnost. Seveda ne bo to popolna trava, kot iz letaka, bo pa zelena in vmes bodo rastline, ki privabljajo čebele in čmrlje. Edino kar moraš potem paziti je, da spomladi kasneje kosiš ali pa če že moraš pokositi, da počakaš do večera, ko ni več čebel in čmrljev, ker sicer jih s kosilnico povoziš, medtem ko se smrtno resno trudijo opravljati svoje življenjsko poslanstvo.

Opraševanje rastlin.

Sploh so mi pa občudovanja vredni primerki, ki zabrišejo pravo travo ven in namesto nje položijo umetno. To je pa adijo pamet. Sploh če za tako travo kupijo še kosilnico in umetno gnojilo.

Omembe vredni pa so še tisti primeri, ki menijo, da mora biti zazidljivo zemljišče v celoti pozidano in se dela velika škoda, če kakšen del ostane zaraščen s travo! Le zakaj bi moral človek imeti sezidano res čisto vsako garažo in vrtno lopo za skladišče? Kaj ni bolj smiselno vse to imeti leseno, kar je bistveno ceneje kot zidano, zdrži enako časa kot zidano ali še dlje, če se pravilno vzdržuje in je dobro pokrito, hkrati pa je še ena velika prednost lesenih objektov, da se jih precej lažje podre in precej lažje odstrani odpadni material pri podiranju s sežigom.

Pinus Wallichiana

28 04 2021

Zadnjič grem v vrtnarijo po drevesa za na vrt in nek mali himalajski bor hoče na vsak način z mano. Bolj ko mu jaz razlagam, da iglavci niso za na vrtove, ampak za v gozd, bolj on mene prepričuje, da bi šel z mano in da mi ne bo žal. Prosim, prosim, vzemi me s seboj domov. Potem sem se v nekem trenutku zlomil in pogledam, za kakšno drevo sploh gre. Na listku je bilo narisano, da mu paše sonce in napol sonce, torej tudi senčna lega, zraven pa je pisalo, da zraste v višino 30 metrov. 30 metrov v višino? Torej še enkrat višje, kot pa je višina hiše. To zame pač ni neko manjše okrasno drevo. Potem grem do prodajalke in jo vprašam, če je to resno mišljeno, da ta mali bor zraste 30 metrov. Ona pa mi odgovori, da se naj nič ne bojim, ker tega jaz ne bom dočakal.

To ti pa da misliti.

Torej ko si star recimo 80 let in prideš v knjižnico po kakšno debelejšo knjigo, ti knjižničarka mirno reče, gospod, tale knjiga pa ne bo za vas, ker nikdar ne boste izvedel, kako se konča.

Ta himalajski bor je pri meni sedaj posajen na častno mesto, sredi dvorišča. Sočna lega. Če uspe aklimatizacija in preživi, torej vem že vnaprej, da nikdar ne bom dočakal, da bi videl, kako izgleda, ko doseže obljubljenih 30 metrov.

Foto: Dr. Onyx

Vsekakor bo to mogočno drevo. To se vidi že sedaj.

Ko začneš saditi drevesa na vrtu sicer hitro opaziš, kako zmanjkuje prostora. Vsako drevo potrebuje nek prostor okrog sebe za rast in večje kot bo drevo, več prostora bo potrebovalo.

Kitajski pesnik Li Tai Po je nekoč napisal lepo misel o človeški minljivosti. Skupaj sediva gora in jaz, dokler ne ostane tu samo še gora. Torej v mojem primeru Skupaj stojiva ta mali himalajski bor in jaz, dokler ne bo tu ostal samo še mogočen nepalski bor. Če ga ne bo prej kdo podrl.

Ni pa to poceni drevo.

Trava, kako diši ta trava

24 04 2021

Za naslov tega vrtnarskega projekta sem si izposodil refren skladbe Faraonov Kar je res je res.

Ponavadi ko hodim po trgovinah kupujem po trenutnem navdihu. Ko sem v vrtnem centru Eurogarden zagledal leseno gajbico in majhne glinene posodice, še nisem vedel, kaj bom s tem. Potem sem prišel na idejo, da posadim v male posodice mačjo travo. Okrog sem dodal še pokošeno in posušeno travo, kar predstavlja nekakšen kontrast. Seveda mačja trava je komaj posajena in bo zrasla čez čas. Postavitev je trenutno na kuhinjski mizi, lahko pa da bom premaknil kam drugam. Mogoče bi bila dobra kombinacija tudi če bi posadil bele marjetice v posodice? Ali pa v vsako posodico drugačno rastlino…

Na blagajni je sicer prišlo do manjše afere, saj ta gajbica ni bila mišljena za prodajo. Potem je blagajničarka opravila klic v sili in so mi po krajšem pogovoru to gajbico kar podarili. Trenutno je gajbica svetlo zelene barve, ampak verjetno jo bom pobarval v temnejši odtenek zelene.

Foto: Dr. Onyx

Moram razvijati še naprej moj vrtnarski talent in lahko da nekoč postanem Ana Roš Slovenskega vrtnarstva. Ona postreže krompir na slami, jaz pa mačjo travo na posušeni travi. Če to ni vrtnarska ekstravaganca? Posušena trava je pa sicer domača proizvodnja. Vse bio-eko seveda.

Čez kakšen mesec dni je vse skupaj videti takole.

Moram reči da nisem povsem zadovoljen. To, da je trava videti nepočesana, je še najmanjši problem. Zdi se mi premalo gosta. Očitno sem dal premalo semena. To bi moralo biti gosto zeleno, da se zemlje ne bi videlo. Vsaj taka je bila v osnovi ideja. Drugič bom verjetno zasadil raje kaj cvetočega. Morda raznobarvne marjetice. V vsako posodico drugo barvo marjetic. Samo potem ime projekta ne bo več najbolj primerno.

Projekt Trava, kako diši ta trava je produkt Onyxove tovarne sanj.


%d bloggers like this: