Archive for the ‘Zmešano’ Category

Ideja za darilo

19 11 2020

Hitro se bliža veseli december in čas, ko bo potrebno počasi začeti razmišljati o darilih. Spodnja knjiga se mi zdi naravnost idealno darilo za posebne priložnosti, ko praktično že s samim naslovom knjige poveš vse in še preveč. Jaz sem si doma naredil manjšo zalogo teh knjig, da mi jo ne bi slučajno razprodali.

vir: založnik

Je pa vredno vsaj tehtnega premisleka, ali to knjigo podariti svojemu šefu. Lahko si naslov namreč povsem napačno interpretira. V tem primeru priporočam še kakšno posvetilo.

Samotorica

15 11 2020

Kako lepo ime kraja. Jaz sem hotel, da se moj kraj preimenuje v Osramje, samo nisem uspel zbrati konstitutivne večine v mestnem svetu. Poskusim še nekajkrat, če ne bo šlo, potem bom obupal in poskusil spet čez nekaj časa.

Ko mi bo uspelo moj domači kraj končno preimenovati v Osramje, potem bom lahko predstavitve začel z – Lepo pozdravljeni vsi skupaj, moje ime je doktor Onyx, prihajam iz Osramja in nisem sramna uš. Občinstvo pa se na to odzove – Ha, ha, ha, saj tudi doktor niste.

foto: Dr. Onyx

Mimogrede, ime Sramotica je kot kaže presenetljivo tudi še prosto, če koga morda zanima. Vprašanje sicer, koliko bi stalo preimenovanje celotnega kraja na upravni enoti? Prav poceni sigurno to ni, ker morajo potem vsi prebivalci tega kraja menjati osebne dokumente.

Praktični nasveti

13 11 2020

Vprašanje bralca: Doma sem si sam naredil cirkumcizijo. Ali lahko odstranjeno kožico odvržem kar v WC školjko?
Odgovor strokovnjaka: Ne! Strokovno odstranjeno kožico odvrzite v zeleno kanto za bio odpadke.

#Molitev Pomaga!

Zdi se mi, da mi je malo povečal statistike na področju črnega humorja, ki je moj najljubši. Zelo hvaležen!

Prevzem v preteklosti

13 11 2020

Mimovrste je v sodelovanju s Pošto Slovenije kot kaže uvedel novo storitev, kjer ti paket, ki si ga naročil danes, izročijo enkrat v preteklosti. Konkretno v mojem primeru sem naročilo oddal 9.11.2020, paket pa je bil dostavljen 23.3.2020, pri čemer mi sedaj nikakor ne uspe skok v preteklost, da bi lahko ta paket dejansko prevzel. Sem pa nad novo tehnologijo navdušen. Nekaj kupiš danes, uporabljaš pa lahko že več kot pol leta.

vir: osebni arhiv

Ne vem, ali sem že omenil, samo ta prevzem v preteklosti je potrebno še nekako rešit!

Nam najbližja črvina (wormhole), ki omogoča potovanje v času je menda v bližini črne luknje v samem centru naše galaksije. S problemom, kako do tja, pa se menda trenutno intenzivno ukvarja tehnična pomoč na Pošti Slovenije. Glede na to, kako so videti njihove poslovalnice, sem skeptičen. Zelo skeptičen! Ampak če jim uspe najti rešitev, bodo zanesljivo zatresli svetovno znanstveno srenjo in dvomim, da se bo potem še kdo smejal njihovim poslovalnicam in vsej krami, ki je tam razstavljena.

Pričakujem pa, da gredo prvič to kar sami iskat nazaj v preteklost. Jaz ne mislim obstati v neki singularnosti na dogodkovnem obzorju (event horizont).

Se pa zavedam, da je tale prispevek nekoliko tehnično bolj zahteven, saj potovanje nazaj skozi čas ni preprosta reč. Slej ko prej namreč na tej poti srečaš samega sebe, kako greš v nasprotni smeri, torej nazaj v prihodnost.

Molitev

10 11 2020

Vsak večer molim. To se marsikomu zdi čudaško, da človek v teh časih še vedno vsak večer moli. Vsak večer molim, da mi Bog ne vzame smisla za humor. Samo to. Ne molim za ženske, denar ali hitre avtomobile. Samo da mi ne vzame smisla za humor. Ali pa če lahko še nekaj malega doda k obstoječemu repertoarju. Ampak nič ne silim, bog ne daj! Če bo sam tako hotel. Nočem, da se Bog počuti, kot da je pod pritiskom ali da jaz od njega karkoli zahtevam. Samo ponižno prosim. Najbolj važno od vsega je, da mi ostane vsaj to, kar mi je že dal. Bog pravi, da sem skromen. Ampak meni se zdi, da če imaš smisel za humor, imaš že zelo veliko. Življenja brez humorja si ne predstavljam. Se temu lahko potem sploh še reče življenje ali je to samo gola eksistenca?

Mislim da so baldrijanove kapljice včeraj prijele. Počutim se pomirjen. Sem jih moral pa iskat v drugo občino, ker jih v naši lekarni niso imeli. Pozabil sem izpolniti obrazec, zakaj bom prestopil mejo moje občine. Samo me niso ujeli. Tokrat sem imel srečo.

Najraje bi objel vsakega, ki ga srečam. To je kot kaže stranski učinek baldrijanovih kapljic. Samo ne smem objemati vsakega, ki ga srečam, ker premier pravi, da moramo ohranjati socialno distanco. To je ta isti premier, ki je predčasno čestital poražencu za zmago na ameriških volitvah. Te poteze nisem razumel, ampak to samo pomeni, da ne premorem toliko modrosti, kot naš premier. Se mi pa zdi prav, da upoštevamo navodila premiera, ker le tako lahko #OstanemoZdravi.

Prehitro

09 11 2020

Zadnjič greva s sodelavko na službeno pot in sem po avtocesti vozil malce bolj športno. Ko sva prišla nazaj, mi ona reče – Tole je bilo pa hitro. Jaz pa odvrnem – A? Saj nisva počela nič takega!

Samo potem ji nisem več težil zaradi nadlegovanja, ker sem vedel, da je ona mislila drugače, kot sem jaz to razumel.

Mislim da imam srčno popuščanje. Ves čas sem omotičen, kot da bi bil od česa zadet. Bom dal najprej narediti analizo krvi. Morda gre samo za pomanjkanje železa.

Harley Quinn

08 11 2020

Sestra mi očita, da sem jo jaz okužil, ampak po moje se s tem ne moreš okužiti. To imaš v sebi, ali pa nimaš. Jaz sem šele ko sem bil star 30 let odkril temnega princa v meni, ki me je potem počasi odvlekel na temno stran. Prej je vse kazalo, da se bom razvil v še enega navadnega, normalnega, dolgočasnega človeka s podeželja.

Noč čarovnic 2020

Glasgow smile, ki se mu ne moreš upreti. Zelo ponosen!

Za rojstni dan pa dobi od mene čisto pravo palico za baseball. Ne vem zakaj imam slab občutek, da me bo sestra spet vrgla iz stanovanja?

Margot RobbiI think you’ve got a strong competitor in the comic book underground! Just say when you’re ready.

vir: Birds of Prey

She will kick your comic ass! Let’s have some fun with baseball bats?

Ultra HD

08 11 2020

NA Alibabi sem kupil neko kitajsko napravo, ki ti omogoča navidezno resničnost v 4K – Ultra HD tehnologiji. Na glavo si povezneš posebno čelado, priklopljeno na dovolj zmogljiv računalnik in potem se lahko sprehajaš po navideznih svetovih praktično iz naslonjača ali postelje. The Matrix – Made in China. Idealno za čas, ko smo ujeti v občine zaradi karantene ob epidemiji novega koronavirusa.

Moram reči, da sem nad napravo zaenkrat navdušen, saj je grafika fantastična in to ob frekvenci osveževanja stabilnih 60 slik na sekundo. Nikjer nisem zasledil kakšne teslacije ali popačenih slikovnih pik. Omogoča pa tudi izdelavo posnetka zaslona v naravni resoluciji, torej polnih 4K. Zdi se mi, da se slika na tem sistemu predvaja v višji ločljivosti, kot pa se nam predvaja resničnost. Torej – Even better than the real thing!

Sploh sem bil navdušen nad tem, da naprava omogoča tudi simulacijo poljubnega vremena. Sonce, megla, sneženje, močan naliv ali nevihta. Vse to zna in je videti bolje, kot resničnost. Bolj prepričljivo. Sploh fenomenalni so prehodi, ko nebo brez oblačka zamenja v hipu hud naliv. Posebni učinki pa kakšna dva nivoja nad tistimi v filmu Avatar. Mogoče se bo temu približal od daleč Avatar 2. Ampak to bomo še videli.

Se je pa zapletlo, ko sem naložil na napravo simulacijo pohoda na Triglav iz doline Vrat. Že kmalu po začetku me je vrglo ven z napisom error image processing. Poskusim še enkrat. Isto. Error image processing. Nakar znorim in pišem kitajcem na podporo.

Odgovorijo mi: 您是否尝试过在我们宏伟的设备上升级固件?

Seveda sem upgrejdal firmware. Kaj mislite, da imate opravka s popolnim idiotom!? To sem naredil najprej, ko sem napravo priklopil na elektriko!

Nakar mi odgovorijo: 您的电源电压频率是否稳定?

Če imam stabilno frekvenco omrežne napetosti? Seveda imam! Saj ne živim v neki zakotni kitajski vasi, kjer bio elektriko proizvajajo iz kurjega gnoja! Mi imamo nuklearno elektrarno, ki da na izhodu ven čistih 50 Hz, brez višjih harmonikov. Teh 50 Hz bi lahko bila etalon, torej referenca, po kateri bi se lahko uravnavali inštrumenti za merjenje frekvence.

Nakar sem obupal, saj sem videl, da to ne vodi nikamor. Pri kitajcih moraš vedno vzeti v zakup da dela, kar dela, kar ne dela, pa ne bo nikdar delovalo. Ta del je pomemben. Kar ne dela, pa ne bo nikdar delovalo! To bi moralo pisati v vsakem drobnem tisku kitajskih naprav. Z velikimi črkami in odebeljeno.

Tole pa nekaj posnetkov zaslona, ki sem jih naredil med testiranji. Resolucija posnetkov je umetno znižana, da je velikost slik manjša.

Če se mi je zmešalo? Po moje ne! Zakaj bi se mi zmešalo? Sem zaprt v občino in hodim okrog s pomočjo kitajske Matrice iz Alibabe. Kaj je tu čudnega?

Prve zdravstvene težave

07 11 2020

Kot kaže so se začele pri meni že kazati prve zdravstvene težave zaradi karantene. Jutranja erekcija mi izostaja že tretji dan, kar me čedalje bolj skrbi. Moram poklicati osebno zdravnico, če mi lahko predpiše kakšne tablete ali pošlje na preiskave glave. Je pa s tem povezan kot opažam tudi padec storilnosti za vsaj 30%. Samo tega jim v službi ne morem razlagat, ker se mi bodo spet smejali. So me pa ocenili s 4, kar pomeni, da sem v zgornji tretjini najboljših delavcev. Opa, bato, kot bi rekel oče od Bronje Žakelj, avtorice knjižne uspešnice Belo se pere na devetdeset. S tistimi, ki so dobili oceno 1 ali 2, ne govorim več. Prav tako se jim ne oglašam na telefon. Lahko pa dobijo po službi pri meni inštrukcije. Prvo uro sem ponudil celo zastonj. Ampak zaenkrat presenetljivo ni nekega velikega zanimanja. Z veseljem pa ti slabi delavci razlagajo naokrog, da meni dajo 4 samo zato, ker se bojijo, da ne bom spet znorel (do sedaj sem samo enkrat). Da bi bila lahko moja štirica kakorkoli povezana z dobrim in strokovnim delom, jim ne pade niti na misel. Če ne bodo spremenili odnosa do mene, odpade še tista prva brezplačna ura.

Sem pa presenečen opazil, da je tudi moja osebna terapevtka Eva med cvekarji. Ko učenec preraste učitelja, mi je ob tem prišlo na misel. Samo po moje bi si zaslužila oceno vsaj 2. Za Evo mi je edino žal, da ni dobila višje ocene. Sem jo poklical po telefonu in poskušal potolažiti, ampak sem dobil občutek, kot da ona misli, da jo jaz zajebavam. Verjetno se ne bi smel smejati, ko sem jo poklical po telefonu, ampak meni se je zdelo zaradi ene ocene brez veze zganjati teatralnost in igrati neko zlagano resnost.

V moji zbirki LP plošč sem odkril ploščo Johna Coltrana Naima. Sedaj jo poslušam že več kot dve uri in še jo bom poslušal vsaj kakšno uro. Samo obračam, ko pride igla do konca. Sta pa v albumu dve plošči, tako da ju občasno zamenjam. Naima je sicer tudi balada Johna Coltrana, ki jo je poimenoval po svoji ženi in zveni kot kakšna glasba iz črno belega filma noir, kjer se detektiv v mokrem dežnem plašču počasi pomika po slabo osvetljenem hodniku. Zdi se mi lepo, da je skladbo poimenoval po ženi. Tudi če sta se morda kdaj kasneje skregala, imena ni mogel več spremeniti in ta balada bo za vedno ostala Naima.

Mislim, da me ta glasba pomirja, čeprav se mi zdijo vse skladbe podobne. Klavir, kontrabas, bobni, činele, metlica in saksofon. Te inštrumente prepoznam. No, metlica tehnično gledano ni inštrument. Ko poslušam, se mi zdi, da točno vem, katere tipke na saksofonu bi moral pritisniti, da bi dobil tak zvok. Se pa moram zadržati, da ne grem takoj kupit saksofona. Poslušat nekoga, ki obvlada, kako igra in sam igrati, je čisto nekaj drugega. To sem se do sedaj že naučil, da ne smem kupiti čisto vsakega inštrumenta, katerega zvok mi je všeč. Kitaro imam še vedno na steni kot okras. Okras, ki je na steni že dolgih petnajst let. Kupil sem jo pa samo zato, da bi se naučil zaigrati kitarski solo uvod skladbe Sweet Child O’ Mine skupine Guns N’ Roses. To je bila ena izmed dveh skladb, ki so jih posneli, preden so jim leta 1987 dovolili posneti debitantski album Appetite for Destruction, s katerim se je začela kratka zgodovina ameriške glasbene skupine, ki je naslednjih nekaj let tresla glasbene odre po svetu. Če bi moral izbrati samo eno ploščo, ki jo lahko odnesem na drugo stran mavrice, je to ta. Take plošče ne moreš posneti samo s pomočjo prepovedanih substanc. Morda bi moral s kitare obrisati vsaj prah. Oprosti, stara kitara, saksofon je sedaj za nekaj časa moj nov najljubši inštrument. Na tem mestu je zamenjal violino. Za violino kitara ni vedela. Prej je bila pa kitara moja najljubša, ja.

Kljub vsemu sem šel na internet pogledati, če kdo nudi inštrukcije igranja na saksofon in koliko bi me to lahko stalo. Zadnje čase zapravljam hitreje, kot mi uspejo nakazovati denar. Ko prideš na ničlo, moraš menda na banko po kredit, da lahko še naprej zapravljaš. Tega me je malo strah. Zdi se mi, da s tem izgubiš vsaj del svobode.

Ko se naveličam Johna Coltrana pridejo na vrsto plošče Elle Fitzgerald, Milsa Davisa in Nine Simone. Moram pa še nekje dobiti njegovo ploščo A Love Supreme. Menda velja za enega najboljših jazz albumov.

Zanimivo, jesen je in zunaj ne dežuje. Je to sploh normalno? Jazz poslušam samo jeseni. Jutri grem spet lovit rjavega medveda. Psihično sem na spopad pripravljen, fizično ne moreš biti nikoli. Če me premaga, bo tole zadnji zapis na blogu.

Pomislim, kakšna je bila moja zadnja pomlad. Ob tem postanem žalosten. Melanholija se mi upira, zato nočem biti žalosten. Poskušam se spomniti česa smešnega.

Upam, da me jutri rjavi medved ne premaga in dočakam vsaj še eno pomlad.

In poletje.

Če napišeš, da bi rad dočakal vsaj še eno pomlad, te lahko pobere še pred poletjem in temu rečejo potem ironija usode. Saj si je želel vsaj še eno pomlad. Pozabil je pa omeniti poletje.

Upam, da usoda tega ne bere.

Vodni top

06 11 2020

Včeraj sem zasledil po dolgem času eno res dobro in pozitivno novico. Policija je končno uporabila nov vodni top na protestih anarhistov in ekstremnih levičarjev. Vsa čast in večna slava tistemu, ki je preštudiral obsežna navodila za uporabo. Samo drugič je potrebno vodni curek pod visokim pritiskom usmeriti v protestnike, da jih razmeče po tleh, ne v zrak. Ampak za prvič čisto v redu. Sem navdušen in ponosen na policijo. Moram pa reči, da je operater vodnega topa policije moja sanjska služba. Predstavljam si, da sediš na udobnem, usnjenem stolu, kot v kakšnem športnem avtomobilu, na desni imaš ročico, s katero uravnavaš pritisk vode v cevi, potem pa z obema rokama primeš top in ciljaš protestnike. Če me bo kdaj šefica vprašala, kje se jaz sebe vidim čez pet let, ji bom omenil položaj operaterja vodnega topa policije. Verjetno pa je kandidatov ogromno, vodni top pa zaenkrat žal samo eden. Ima pa ta služba po moje tudi eno veliko slabost in sicer, da ti dajo za delat morda samo enkrat na deset let, to pomeni štiri krat po eno uro do upokojitve v celotni poklicni karieri! Preostali čas pa počneš kaj?

Sedaj je potrebno v zapore spraviti še koga iz prvega in drugega nivoja organiziranega kriminala, kateri pri nas živijo kot v raju, saj jim nihče nič noče, pa bomo morda na začetku poti do neke normalne, pravne države. Pri nas je sicer že izjemen uspeh, če koga od teh uspejo spraviti vsaj v pripor in tam že prvi dan ne uspe dobiti notri mobilnega telefona in dostopa v internet! Je pa na drugi strani tudi res, da marsikdo še vedno meni, da je pri nas oblast zgolj ena izmed oblik organiziranega kriminala.

Policist, ki pendreka špara, bo kruha stradal – pravi beloruski pregovor.

Spopad z medvedom

01 11 2020

Ko gledam filme včasih pridem na čudne in nenavadne ideje. Nazadnje ko sem gledal film Povratnik (The Revenant) sem prišel na idejo, da bi se spopadel z rjavim medvedom, tako kot se je Leonardo DiCaprio spopadel v filmu z grizlijem. In verjetno jih ni prav veliko, ki bi imeli spopad z medvedom prav visoko na seznamu želja, kaj je potrebno še narediti pred smrtjo (bucket list). Pri meni pa je to na visokem tretjem mestu.

Pri spopadu z medvedom seveda ne mislim uporabiti nikakršnega strelnega orožja ali samostrela. Samo fizično silo. Pri čemer se dobro zavedam, da je gola fizična moč na medvedovi strani. Jaz ga lahko premagam samo s pravo taktiko in srčnim pogumom. Tega medvedje menda nimajo. Ampak to se bo zares izkazalo šele v boju.

Sam sem se že enkrat srečal z medvedom iz oči v oči in kot kaže se ga da s pogledom hipnotizirati. Ko ga srečaš, ne smeš začeti bežati, kriliti z rokami, kričati ali početi karkoli takega, kar oddaja vonjave. Potem medved ve, da te je strah in nič od hipnoze. Moraš ga samo nepremično gledati v oči. To mislim početi kakšnih pet minut in hkrati se počasi pomikati proti njemu. Tako počasi, da on sploh ne bo zaznal, da se premikam. Ko pridem povsem blizu njega, ga bom silovito z desno nogo brcnil v medvedova jajca. Če ne zarjove pomeni, da je medvedka in v tem primeru je prava taktika samo ena. Hiter obrat na mestu in beži kolikor te noge nesejo. Nič oziranja nazaj, samo bežiš in pri tem se ne smeš spotakniti, sicer je konec.

Jaz se namreč držim pravila, da žensk ne premagujem s fizičnim nasiljem. Večino žensk lahko premagaš s humorjem in nekaj malega šarma. Pri tistih redkih, kjer to ne zadošča, moraš že zelo zgodaj v boju uporabiti še inteligenco. Če naletiš res na ekstremni primer, potem, uporabiš še…No, nebi sedaj o tem. Morda kdaj drugič, ker je nepremišljena uporaba lahko nevarna. Poleg tega ženske proti temu sploh nimajo učinkovite obrambe. Upam da moja osebna terapevtka Eva tega ne bo prebrala, ker sicer bom spet poslušal dolgo pridigo o tem, kako jaz menda ženske podcenjujem in nimam primernega odnosa do njih. Samo ko pa ji jaz dam za rešit kratek IQ test desetih inteligentno zastavljenih vprašanj pa ona tega že ne bo reševala. Eva, kaj nam je nerodno? Tudi tistim številčnim srečnežem z IQ pod 100 je lepo. Nenazadnje, za njih je bil ta svet v bistvu narejen in njim je namenjen. Resnično upam, da tega moja osebna terapevtka ne bo prebrala, ker sicer sem spet resnično v hudih težavah.

Me je malo zaneslo. Naj se vrnem nazaj k spopadu z medvedom po udarcu z desno nogo v medvedova jajca.

Če se izkaže, da je res medved, ga bom toliko časa brcal v medvedova jajca, da se onesvesti. Zaenkrat nimam druge pametne taktike oziroma tole je recimo temu nek osnutek taktike, na katerem lahko gradim spopad. Kot omenjeno, zavedam se, da mu z golo fizično silo ne morem do živega. Lahko bi mu sicer poskušal potisniti roko globoko v grlo, samo lahko mi jo še odgrizne, tako da tega ne mislim niti poskusiti. Preveč tvegano.

Sem pa razmišljal tudi o tem, da bi si kupil GoPro kamero in spopad z medvedom posnel. Ampak to misel sem hitro opustil, ker sem se spomnil, da bi lahko spopad tudi izgubil in potem bi kdo našel GoPro kamero, kjer je posneto, kako me ubije navadni rjavi medved. V slogu filma Čarovnica iz Blaira (The Blair Witch Project). Blamaža, da jo ni večje. Tega snemal ne bom, je bila pravilna končna odločitev, sprejeta na hitro.

Nisem izgubljal dosti časa, tako da sem se že danes takoj odpravil na lov za rjavim medvedom, samo žal neuspešno. Sem šel pa tja, kjer so mi obljubljali, da ga bom zanesljivo srečal. V teh krajih je praktično že vsak domačin bežal pred medvedom na smreko, samo jaz ga nisem uspel srečati. Kakšna smola. O kakšna smola!

Je pa to taka divjina, da sem se počutil, kot bi bil v kakšnem izmed svetov trilogije Gospodar prstanov. Pa ne Mordor. Morda Rohan ali Gondor. Na nekaterih delih v gozdu je bila taka tema, da me je postalo strah, brez da sem srečal medveda. Ko sem se ustavil, je bila najprej tišina, potem sem zaslišal neko premikanje v daljavi in čakal, kaj se bo prikazalo izza grmovja. Potem pa spet tišina. Roke so bile potne. Srce je bilo hitreje. V mislih sem šel še enkrat čez osnutek taktike spopada z rjavim medvedom, korak po koraku. Čisto pri miru sem čakal, ali se morda divja zver vendarle prikaže izza grmovja. Ampak tokrat mi je boginja usode obrnila hrbet. Pa drugič. Mogoče do takrat osnutek taktike boja z rjavim medvedom še malo dodelam in izpopolnim. V vsakem primeru pa potrebujem še nek rezervni načrt, če se rjavi medved ne odzove na brce z mojo desno nogo v medvedova jajca tako, kot jaz to pričakujem.

Tole spodaj je živo drevo, ki deli nasvete glede spopada z medvedom. Meni je svetovalo to, kar sicer že vem. Če je medvedka, se na hitro obrni in teci, kolikor te noge nesejo. Samo teci in ne oziraj se nazaj.

Ampak sem se mu kljub temu za ta nasvet zahvalil, da ne bo užaljeno. Mogoče dobim naslednjič kakšen koristen nasvet, ki mi bo prav prišel v spopadu z rjavim medvedom. Samo prosim ne mi reči, da ga naj brcam v medvedova jajca, dokler se ne onesvesti! V tem primeru pa ne mislim več igrati zlagane hvaležnosti.

vse foto: Dr. Onyx

Sem pa tudi tokrat pozabil vzeti s seboj toaletni papir. Spopad z rjavim medvedom je že iz prazgodovine znan kot učinkovito odvajalo, ki odpira še tako zaprte. Ampak vprašanje, ali imaš sploh čas uporabiti toaletni papir? Po moje ne.

Je pa verjetno na mestu tudi vprašanje, ali morda nima smisla spopada z rjavim medvedom pustiti za konec na seznamu želja, glede na to, da jaz ocenjujem moje možnosti za zmago v tem spopadu na precej nižje od 5%?

No, vsaj statistika je na moji strani. Pri nas je namreč precej večja verjetnost, da te serijski morilec skuri v krušni peči, kot pa da te v gozdu ubije rjavi medved. Sploh če si ženska. Imam pa problem z interpretacijo te statistike, ker tokrat grem jaz v gozd napasti medveda. Vprašanje, če so tudi taki primeri zajeti v tej statistiki in morda še bolj pravo vprašanje, ali nisem morda celo prvi, ki gre v gozd napasti rjavega medveda?

Sem vam lepo rekel, da se mi bo zmešalo, če me boste zaprli v občino! Pa mi niso verjeli…

Mi niso verjeli!

Nebesa in pekel

01 11 2020

Pri čiščenju stanovanja sem naletel na knjigo Emanuela Swedenborga – Nebesa in pekel.

To knjigo mi je leta 2002 podarila bivša sodelavka Nataša. V knjigi je z rdečo na listku papirja napisano z roko nekoliko obledelo posvetilo.

Če nosiš pekel v srcu, ti tudi upanje na posmrtni raj ne pomeni veliko…

Se pa ne spomnim več, ob kakšni priložnosti mi je podarila to knjigo, ki jo nikdar nisem prebral. Morda sem jo zabrisal iz pisarne, ker sem imel slab dan. Me pa ta tematika pač ne zanima, knjiga je obsežna, pisava pa zelo majhna.

Jaz sicer nisem nikdar verjel v religiozni koncept nebes in pekla. In to že od majhnega, ko so mi pri verouku prvič predstavili ta miselni koncept. Jaz si nebesa predstavljam kot kraj, kjer je lepa narava, kjer so dobri in včasih smešni ljudje, kjer so ženske z lepimi ritmi in kjer se lahko kaj dobrega poje. Tu mislim seveda na hrano, ne na petje. Petje mi ne leži. In kjer se lahko norčuje iz politikov. Taka je moja vizija nebes – concept of paradise. Nikdar pa si nisem predstavljal nebes kot kraja, kjer je povsod sama meglica in ti angelčki s krilci, v snežno belih oblekicah masirajo noge ali izvajajo Shiatsu brez lokalne anestezija. In to na veke vekov, brez konca in kraja. Dolgčas za umret. Brezizhodnost je pa vsaj zame strašljiva v vsakem primeru, ne glede na to, kako lepo je tam. Pred Peklom pa praktično živim, tako da mi je tudi ta kraj poznan.

Nataša, če si imela s tem posvetilom slučajno mene v mislih…Sem prebolel. Že davno. Še vedno pa včasih koga zabrišem iz pisarne. Ta teden sem že dva in je šele sreda.

Poglej še:
Prizori iz Pekla
– Razbijanje mitov – Zadnje tri sekunde Pekla

Fitnes alternativa

24 10 2020

S fitnesi nekih resnih izkušenj nimam. V bistvu sem hodil v fitnes samo konec leta 2018 malo več kot en mesec, ker sem hotel pridobiti kondicijo in zlasti ojačati noge za smučanje. Ampak nekih vidnih rezultatov v tako kratkem času ni bilo, zato sem to opustil.

Kar se tiče vzdrževanja kondicije so problematični zlasti meseci od novembra do marca, ko so ponavadi zunaj nižje temperature in slabše vreme, tako da je manj priložnosti za aktivnosti na prostem, ki bi morale biti po mojem mnenju vedno prva izbira. Poleg tega pa je zaradi premikanja ure tema praktično že ob peti uri, tako da prideš iz službe domov po temi.

Bolje kot kupiti mesečno karto za fitnes se mi zdi kupiti mesečno karto za bazen in hodiš v teh mesecih redno plavat, čeprav pri nas bazenov ni ravno na pretek. Ljubljana ima en resen pokrit zimski bazen, potrebovala bi jih po moje vsaj nekajkrat toliko (to je poskus šale iz matematike), da se Tivoli ne bi vedno znova spremenil v toplice. Tivoli je tako za rekreativno plavanje uporaben samo čez vikend, ko ni šol plavanja, triatloncev in treningov.

Kardio naprave v fitnesih, kot so tekalne steze, sobna kolesa, eliptiki, veslači in podobno so sicer v redu, ampak sobno kolo si lahko kupiš tudi za doma in ti ni potrebno nikamor. Meni osebno je bil sicer najljubši veslač oziroma veslaški trenažer, ki pa ga imaš doma nekoliko težje, saj ponavadi to meri v dolžino več kot dva metra in pol ter tako zavzame veliko prostora. Če hočeš to imeti doma moraš skoraj žrtvovati pol sobe za tako napravo.

Ostale naprave za krepitev najrazličnejših mišic so pa po mojem mnenju za rekreativca nepotrebne in lahko tudi nevarne, če jih ne znaš pravilno uporabljati. In verjetno jih ne znaš, ker ti prvič pokažejo samo princip delovanja posamezne naprave, ne povedo ti pa vsega ostalega in kaj moraš paziti, da ne pride do kakšne poškodbe. Te naprave se mi zdijo bolj primerne za kakšne športnike, ki vedo kaj delajo ali pa za tiste z majicami proteini.si. Vsi ostali pa lahko učinek večine teh naprav simulirajo z vajami, kjer se koristi lastna teža ali pa uteži. Torej je verjetno bolj pametno kot naključno zabijati čas na teh napravah kupiti karto za vodene vadbe in ti tam pokažejo, kako se pravilno dela posamezne vaje in predvsem, kako se pri tem ne poškodovati. Kar je tudi zelo pomembno, saj bolečine v hrbtenici niso prijetne.

Ker so sedaj povsod neke blokade in policijska ura, tako da praktično ne moreš nikamor več ali pa so objekti za rekreacijo zaprti, sem si kupil Ring Fit Adventure, ki je dodatek za konzolo Nintendo Switch.

vir: Nintendo

Gre v bistvu za program vodene vadbe, ki je zasnovan kot računalniška igra. Glavni del je nekakšen pilates obroč, ki ga držiš v rokah in v katerega vstaviš enega od joy con kontrolerjev, ki služi kot senzor. Ta obroč se lahko med vajami stiska ali razteza. Drugi joy con kontroler se priveže okrog levega stegna in tam potem zaznava premik noge, torej igra ve, če tečeš in kako visoko dvigaš noge.

Same vaje so potem zasnovane v obliki nekakšne računalniške avanture, kjer zlasti tečeš na mestu ter z raznimi vajami premaguješ nasprotnike in glavnega šefa zmaja Dragauxa. Sam sem bil že takoj na začetku presenečen, kako sem imel že po prve pol ure povsem mokro majico. Kot bi bil na kakšni intenzivni vodeni vadbi. Srčni utrip, ki ga kontroler zna izmeriti, pa 140. Sem pa potem razumel, zakaj ti igra na začetku razlaga, da potrebuješ vodo in brisačo. Najprej mi je šlo sicer na smeh, kaj bom s tem. Zelo naporen pa zna biti speed run, sploh na najvišji težavnosti. Za to pa verjetno potrebuješ še kakšne energijske ploščice in magnezijeve tablete. Če pretiravaš, pa te lahko namesto victory pose najdejo tudi mrtvega v stanovanju. Razlog smrti – cardiac arrest. Posredni razlog smrti – pretiravanje z Ring Fit Adventure.

Edino kar me pri tej igri na začetku moti je, da spet igraš the chosen one, ki mora rešiti svet in na koncu premagati nekega demona oziroma zmaja. Resno? Nič kaj bolj originalnega?

Tole se mi zdi prihodnost domačega fitnesa. S pomočjo tehnologije navidezne resničnosti in še kakšnimi dodatnimi pripomočki, podobnimi kot je tale obroč, pa bo v prihodnosti vse skupaj lahko še bistveno bolj dodelano in zabavno. Mislim da se temu strokovno reče igrifikacija, torej da neko početje, ki morda ni najbolj zabavno ali celo predstavlja napor, s pomočjo igre narediš privlačno.

Osebnim trenerjem potem ostanejo samo še…

Sem hotel nekaj napisati, pa sem raje zadržal zase. To mi je prišlo na misel, ko sem gledal v fitnesu zadovoljna dekleta, ko jim je osebni trener kazal, kako se pravilno stiska ritne mišice. Ampak to bi jim jaz pokazal tudi zastonj, če bi me vprašale.

Jim pa ti osebni trenerji, kakor sem tudi opazil, nikdar ne povedo krute resnice, da bo potrebno za bistveno zmanjšanje telesne teže in lepšo rit tudi manj jesti, ne samo zabavati se v fitnesu z osebnim trenerjem za 400 € na mesec! Ja, življenje je včasih tako kruto, v trgovini pa vedno v akciji ravno tista hrana, ki najbolj redi in ima največ kalorij. In potem je osebni trener kot nekakšna spovednica, kjer mu najprej poveš, kje vse si grešil(a), potem pa za odpustek sledijo vaje in nato lahko spet grešiš. Ker je v lokalni trgovini spet v akciji ravno tista hrana, ki najbolj redi in ima največ kalorij…

Začaran krog za 400 € na mesec!

Nisem pa ugotovil, zakaj si večinoma samo ženske kupujejo osebne trenerje? No ja, po svoje razumem. Da meni osebni trener nazorno pokaže, kako se pravilno stiska ritne mišice, ga treščim na gobec. V afektu jasno.

OCENA: **** (4/5 zvezdic)

Poglej še:
Ring Fit Adventure – What Does a Professional Trainer Think

Nov autoradio

18 10 2020

Zadnjič se mi je na poti iz primorske pokvaril autoradio. Pokvaril tako, da ga nisem mogel več ugasniti.

Gre za nek starejši model, ki je imel snemljivo prednjo ploščo, da bi bil tako manj privlačen za tatove, ker lahko to ploščo snameš, ko greš iz avta (tega seveda zares nisem nikdar počel in tudi nihče ni autoradia ukradel). In tudi če sem to ploščo snel, je autoradio še naprej igral. Bizarna situacija. Nesmrten autoradio. Kako sem to situacijo rešil, raje ne razlagam. Manjkalo je pa samo malo, da nisem šel rezat električnih kablov.

In sedaj sem si umislil nov autoradio.

Nekateri se mi smejejo, zakaj jaz temi pravim autoradio, če je pa navaden zvočnik. Nič ni navaden zvočnik! Ko je v avtu, je to pač autoradio, ker opravlja funkcijo autoradia. Prek blutootha povežem na zvočnik telefon in potem predvaja glasbo (play list), ki je najbolj primerna za posamezno vožnjo (zaenkrat uporabljam za predvajanje Pulsar Music Player). Če se grem preganjat po primorski avtocesti z Audiji in BMW-ji (v tem sicer zaradi slabega avta nisem konkurenčen), ki so bili karambolirani uvoženi iz Nemčije in tu servisirani (tudi glede avtov postajamo nekakšen junkyard), naložim na telefon nekaj bolj dinamičnega, za vijuganje po lokalnih cestah nekaj bolj umirjenega. No, res pa je, da radia pa ne poslušam več. Pa bi lahko, saj telefon zna tudi to, ampak ko imaš enkrat glasbo po lastnem izboru jaz na radio niti ne pomislim več. Denis Avdić in Miha Deželak. Kdo?

Sedaj moram samo še izumiti nek sistem za čim lažjo montažo zvočnika v avto in sicer tako, da se ga lahko potem enostavno tudi vzame ven. Tak zvočnik je namreč večnamenski, saj ga lahko imaš v kuhinji ko kuhaš, v kopalnici, ko si puliš obrvi ali celo kje na supu (tudi to sem že videl!), da preplašiš vse okrog sebe. In z malo domišljije se ga da uporabiti še za kakšno malenkost.

Ker JBL dela te zvočnike v različnih velikostih, pa je prednost takšnega autoradia tudi v tem, da lahko poljubno izbereš velikost in s tem največjo izhodno moč. Od precej skromnega, kot je moj, do dnevov grmenja, kjer bodo čez čas, ob polni jakosti, potniki v avtu zanesljivo oglušeli.

vir: JBL

Se je pa že takoj po začetni uporabi pri tem novem autoradiu pojavila prva slabost in sicer moraš vedno misliti na to, da ga vzameš s seboj v avto, ker je prenosen in ga seveda nima smisla imeti ves čas v avtu. Ampak sčasoma se bom upam tudi na to navadil.

Ko začnem jaz razmišljati, me včasih postane kar strah, kaj bo moja naslednja ideja. Večinoma so moje ideje povezane potem nekako s stroški.

Torej, ko mi enkrat zmanjka idej, takrat varčujem.

Jesen na obali

04 10 2020

Prednost visokih valov je tudi v tem, da ti lahko postrežejo hrano nesoljeno, če imaš mizo na pravem mestu, kamor pljuskajo valovi. Počakaš kakšne pol ure in je vse še preveč slano. Je pa potem vsaj sol naravna. Morska…

Tole spodaj neka zasebna Barcolana. Nagradni sklad verjetno precej nižji, zabava pa kljub temu. Sploh če padeš in moraš ob močni burji dvigniti jadro. Upam da je to precej večji užitek početi, kot pa gledati!

vse foto: Dr. Onyx