Archive for the ‘Zmešano’ Category

Goran Karan. Kdo?

08 07 2020

Tole je ena štorija iz leta 2001, torej iz leta, ko sta padla dvojčka trgovinskega centra v New Yorku.

Že kmalu po napadu, oktobra istega leta, so ZDA popeljale svoje zaveznike, zvezo Nato, na maščevalni pohod proti tako imenovanim teroristom v Afganistanu. Ta pohod je potem povzročil val nestabilnosti na celotnem Bližnjem vzhodu. In posledice tega maščevalnega pohoda čutijo še danes prebivalci ob naši meji, videti se jih da pa tudi kje v notranjosti države, recimo v okolici azilnega doma na Viču v Ljubljani.

Ironija pri vsem tem je, da so prav ZDA same ustvarile te tako imenovane teroriste za časa Sovjetske okupacije Afganistana, potem pa se je očitno nekje spet zalomilo in njihove poti so se razšle. Nekoč prijatelji so postali smrtni sovražniki.

Druga plat te iste ironije pa je, da se je Evropa na začetku celo razveselila tega vala migrantov iz Bližnjega vzhoda, ker so v njih videli zlasti delovno silo, saj se prebivalstvo v Evropi naglo stara, osnovna reprodukcija pa ne zadošča več potrebam industrije in storitvenega sektorja. Po tihem so pa med drugim evropski politiki tudi upali, da bo z migranti prišlo cel kup visoko izobražene delovne sile, kot so inženirji in zdravniki. To se je potem izkazalo za preveč optimistično. Nekateri od teh še delavci niso bili kaj prida in so predvsem pričakovali socialno pomoč in takoj vse bonitete razvite družbe zahodne civilizacije. Glede tega pa so bili vsi sami izobraženci. Sigurno pa je kdo v migrantih videl tudi potencialne bodoče volivce.

Ampak nazaj k štoriji iz leta 2001.

Takrat je v deželi s trdo roko vladala politična stranka LDS, ki je bila na vrhuncu moči. Danes se te stranke spomnijo samo še tisti, ki jim spomin dobro služi. To je bilo tudi prvo leto četrte vlade pokojnega Janeza Drnovška. V takratni vladi pa sta bili tudi stranki tako imenovane slovenske pomladi SLS+SKD.

Eden izmed ključnih državotvornih resorjev je po delitvi plena, torej razrezu ministrstev, pripadel stranki SLS+SKD. Kar je mene takrat začudilo je, da so bili tako minister, kot tudi nekateri državni sekretarji po moji oceni druga linija (Tier 2) Globoke države, kot bi danes temu rekli. To je sicer precej visoko, tik pod vrhom. Kaj ti ljudje delajo v pomladni stranki? Jih je morda LDS izsiljevala in je bil to pogoj, da lahko pristopijo koaliciji? Ali pa je šlo preprosto za stranko, ki je bila zgolj na papirju pomladna? To vprašanje sem SLS postavil pred nekaj meseci in odgovora ni. To pa ponavadi ni preveč dober znak.

Ampak nazaj k štoriji iz leta 2001.

Po ministrstvih se je takrat enako, kot se tudi še danes, kadrovalo predvsem po vezah. Sami fingirani kadrovski razpisi. Torej z eno besedo navadne prevare, ki bi jih moral nekdo kazensko preganjati, ampak to je bil in je še vedno tako imenovani modus operandi na tem področju. In z novo ministrsko ekipo je ponavadi prišlo tudi cel kup nekega novega kadra. Včasih sem se jaz pošalil, da jih vozijo kar s kamioni. Število zaposlenih je naraščalo eksponentno. In na tem ministrstvu so tako med vsemi drugimi zaposlili tudi brata in sestro iz Postojne. Sestra je bila pravnica in političarka v stranki SLS, njenemu bratu pa je ob delitvi plena pripadlo mesto šefa glavne pisarne. In glej ga zlomka, mizo in fikus so mu dali prav v moji pisarni, tako da sem izgubil boniteto imeti pisarno sam zase. Pa nisem bil užaljen. Vedel sem, da bo prej ali slej zmanjkalo prostorov, saj so že napolnili vse pisarne, ki so jih preuredili iz skladišč za metle in čistilne pripomočke. Moja pisarna pa je bila tako velika, da bi v njej lahko sedeli vsaj štirje. Večjo je imel po moje morda samo minister.

Kot šef ta lik ni imel prav nikakršnih izkušenj z glavno pisarno in videlo se mu je, da je ta posel zanj povsem nekaj novega. Vsake toliko časa ga je poklical vodja kabineta na ministrstvu in ga okaral, da so delavke v glavni pisarni spet narobe knjižile nek dokument, ki je prišel na ministrstvo. On je potem to situacijo reševal tako, da je eno izmed delavk poklical v pisarno in jo nadrl. Enkrat sem temu početju prisostvoval in sem se počutil kot bi bil v kakšni pisarni kriminalobersekretarja Gestapa! Delavka v glavni pisarni si je to nadiranje vzela tako k srcu, da se je tam vpričo mene razjokala. Naslednjič tega potem nisem mogel več gledati in sem se raje umaknil ven iz pisarne. Sem mu pa poskušal razložiti, da s takim pristopom ne bo dosegel nič, saj delavkam v glavni pisarni ni niti poskušal obrazložiti, kaj je bilo narobe. Ampak tega on niti ni vedel, saj o poslu glavne pisarne ni imel pojma. Vedel je samo to, da šef nadira podrejene.

In v tem je bil dober.

So pa ta dekleta v glavni pisarni nastradala tudi poleti. Bilo jih je kakšnih pet v kletnih prostorih, v eni sami sobi in jim niso hoteli kupiti klimatske naprave. Če se nekoliko pošalim in karikiram je imel takrat minister dve klimatski napravi. Če slučajno ena odpove. Ko se je začel poleti vročinski val in so se temperature bližale 40, je moralo biti v tej sobi neznosno vroče. Dekleta so bila vsa premočena. Včasih sem odprl vrata in je ven udaril vonj po znoju, tako da sem jih samo na hitro zaprl nazaj.

Pridem kasneje, sem si mislil. Ko mine vročinski val. Ali poletje.

Ta lik za šefa je pogosto v pogovoru uporabljal izraz porco ladro, ki je bil meni nepoznan. Iz naglasa je bilo videti, da verjetno izhaja iz italijanščine. Glede na to, kako pogosto ga je uporabljal, sem dobil tudi občutek, da gre verjetno za neko kletvico. Ampak kaj ti pomaga kletvica, ki jo nihče ne razume? Ne vem, če je on to razumel. Ljudje ponavadi uporabljamo kletvice v pogovoru zato, da izrazimo neko čustvo sogovorniku in tako začinimo besedišče. Kletvice so torej kot nekakšen čili v jedi. V italijanskem jeziku se mi zdi da je precej več v uporabi neka druga kletvica, ki pa sodi pod bogokletstvo. Sploh sočne s tega področja pa so kletvice v srbo-hrvaškem jeziku, ki smo jih tudi pri nas vzeli za svoje in so postale praktično del slovenskega jezika, čeprav gre za navadni balkanizem.

Ta lik je izgledal kot neka mlajša verzija Roberta Redforda. Svetli lasje, šarmanten nasmešek, nagajive oči, zagorela polt. Lep na pogled, lep na otip.

Ko sva se včasih sprehajala po Ljubljani, sem se počutil, kot bi hodil s kakšnim filmskim zvezdnikom. Recimo tako bi izgledalo, če bi se danes sprehodil po Čopovi ulici z Leonardom DiCapriom. Ženske so ga dobesedno požirale, nekatere kar strmele vanj. Kaj se jim je ob tem porajal v njihovih glavah, si ne upam pomisliti, brez da bi mi postalo nerodno. Jaz sem se ob njem počutil kot nekdo, ki pokvari popolno počitniško fotografijo in pomotoma pade v kader. Včasih sem že razmišljal, da bi hodil par metrov za njim. Ampak ironija pri vsem skupaj pa je bila, da kljub takemu potencialu ni pri ženskah naredil nič. Ampak res dobesedno nič. Pa nisem dobil občutek, da bi imel rad moške. Sem pa dobil občutek, da ne ve, kaj bi z ženskami. Kakšen drug bi s takim potencialom verjetno imel ženske naročene kot zobozdravnik svoje paciente na vsakih petnajst minut. Dokler se mu ne bi zagabile in bi se posvetil kozjereji v kakšni odmaknjeni koči na Lepeni. Ko jih gole vidiš nekaj sto ali celo nekaj tisoč, si navaden ginekolog in te verjetno vzburi samo še gol v zadnji sekundi podaljška. Iz sredine igrišča, pod prečko.

Sem pa opazil in to seveda ne samo pri njemu, kako ženske opazujejo moške. Nekje v podzavesti jih večina razmišlja, kako bi izgledali z njim otroci. Bodo črni, blond, svetli, temni, visoki, nizki, kosmati, bodo imeli štrleča ušesa, kriv nos, ravne, brezhibno bele zobe. Skratka, ženske so kot nekakšni mali, večinoma neškodljivi mengeleji, ki sanjajo o brezhibni arijski rasi. Seveda narava potem naredi nekaj po svoje in se na svojega dojenčka navežejo kljub temu, da ni tako popoln, kot so si ga zamišljale. In še nekoliko buckast je za povrh, z rdečimi lički, kot pijanček, ki je zadnjih deset let vsak dan spil vsaj po liter vina na dan.

Temu liku so se pa dogajale tudi precej nenavadne reči, ob katerih sem se nasmejal in mi je bil zato tudi po svoje všeč. Pa ne tako všeč, kot so moški všeč nekaterim moškim. Všeč kot lik, pojava. Čeprav mu maltretiranja delavk v glavni pisarni nisem mogel oprostiti.

Enkrat je po njegovem pripovedovanju šel s trajektom iz Reke na otok Šolto. Na trajektu je spoznal družbo parih moških in še precej več žensk. Ko so tako nekaj časa klepetali, ga eden izmed moških vpraša…Znaš li ti ko sam ja? Odvrne mu, da ga ne pozna, nakar moški reče… Ja sam Goran Karan, hrvatski pjevač.

Lik pa mu odgovori v brezhibni hrvaščini…

Nikad čuo.

Goran Karan si je pa ob tem verjetno potihem mislil…

Vidi budale…

OPOMBA: Če je komu bolj všeč izraz model kot lik seveda lahko v tekstu ta izraz zamenja. Zadnjič me je sodelavec opozoril, da je izraz model zastarel ter da se sedaj bolj uporablja izraz lik. Stari, kakšne joške se pa še vedno reče tako kot včasih. Bojda.

Albanska obala

07 07 2020

Nekateri pri nas so mnenja, da je pravi počitniški turistični hit albanska obala. Jaz pa se počutim, kot bi bil na albanski obali že v Portorožu!

Če se organi pregona in pravosodje bolj ukvarjajo z notranje političnimi obračuni, kot s pregonom organiziranega kriminala, potem lahko denar iz teh nezakonitih aktivnosti počne in pokupi kar hoče. In zaslužki so lahko tu enormni. To nenazadnje dokazujejo drage vile in športni avtomobili, s katerimi se vozi vrh organiziranega kriminala. Pa tega pri nas sploh ne skrivajo, ker jim nihče nič noče oziroma vsi gledajo stran! Še več. Ti so mladim celo vzor v smislu, kako biti bogat brez dela in te hkrati vsi samo spoštljivo gledajo. Tarča pri nas so kot kaže zgolj najnižje strukture organiziranega kriminala! Bolj za statistiko, kot karkoli drugega, saj ima država z njimi potem zgolj stroške, pravega učinka pa dobesedno nobenega, saj šefi takoj najdejo nove uslužbence, ki zapolnijo vrzel v strukturi. Ko sem enemu bivšemu zaposlenemu iz Ljubljanskega zapora na Povšetovi omenil, da imamo pri nas v zaporih samo Tier 3 organiziranega kriminala, Tier 1 in Tier 2 ima pa absolutno imuniteto se mi je samo nasmehnil in odvrnil – kakšen Tier 3, v zaporih je samo Tier 4.

Jaz sicer tudi močno dvomim, da so vse slaščičarne res samo slaščičarne. Prelepo, da bi bilo lahko to res. In ne verjamem, da bi lahko dobro informirana ulica lahko res vedela več, kot pa ve naša policija. Nekoč je menda nek kriminalist moji znanki dejal, da to poteka po načelu – Mi njih pustimo na miru, oni pa nas! Kaj NPU je bil potem res ustanovljen zgolj za pregon političnih nasprotnikov!?

Problem je po moje tudi v tem, da če že samo državo organiziraš kot nekakšno mafijsko združbo, torej po načelih organiziranega kriminala, potem zelo težko učinkovito preganjaš ostale mafijske združbe, ker to potem izpade kot obračun v podzemlju. In v podzemlju si nihče ne želi bad blood, kot se temu strokovno reče.

Mi smo verjetno svetovni rekorderji po številu naivnežev na kvadratni kilometer! EU pa ni prav daleč za nami.

Ne razumem pa kako je sploh možno, da EU že samo pomisli na možnost pristopa Albanije v to zvezo? Albanija je znana kot evropska Kolumbija, kar se tiče trgovine z mamili. O pristopu lahko razmišljajo samo tisti, ki v tem vidijo dober posel. Taki državi se naloži stroge gospodarske sankcije, kot Severni Koreji in se jo pošlje nazaj v srednji vek, če države niso sposobni sami spraviti v red. Ne pa pogajanja o pristopu v EU! In nekaj podobnega velja še za nekatere države iz Balkana, kjer je organiziran kriminal zlizan z oblastjo oziroma drugače povedano, organiziran kriminal vodi te države!

Ko dobro dela slabo, zlo dobro uspeva.

Še več kreativnosti

06 07 2020

Tale lestenec sem fotografiral v enem avtomobilskem salonu. Na prvi pogled nič posebnega, ko pa podrobno pogledaš pa vidiš, da je v celoti narejen iz verig.

Foto: Dr. Onyx

Menda so si ta lestenec zamislila zaposlena dekleta v tem podjetju, naredil pa ga je en serviser.

Na tem primeru se lepo vidi, kaj vse je človek sposoben narediti, če mu pustiš da svobodno ustvarja in razmišlja. V Severni Koreji tak lestenec sigurno ne bi bil možen, ker so glavni ideologi političnega sistema verjetno predpisali, kakšni so možni tipi lestencev in kdo si jih lahko privošči.

Se pa bojim, da bo tole videla moja osebna terapevtka Eva, ker potem pa lahko pride na idejo, da moji izbruhi kreativnosti sploh niso nič posebnega. Ker mi ni na misel prišel tak lestenec iz verig.

Total care protect

06 07 2020

Zadnjič sem pisal o moji kreativnosti, za katero sem dobil tudi pohvale.

Danes sem spet dobil en tak napad in nastalo je tole:

Ta inštalacija je mišljena v smislu popolne zaščite, dva trakca od zaščitne maske pa predstavljata nekakšna ušesa.

Kaj bo na to rekla moja osebna terapevtka Eva sicer ne vem, ker se ji tega še ne upam pokazati. Upam pa, da bo navdušena, saj sem s to inštalacijo zopet pokazal, da znam biti tudi sam kreativen. Za koga verjetno nič posebnega, zame pa lep napredek, ki mi utrjuje samozavest.

Skrb za noge in čevlje se mi zdi zelo pomembna in marsikdo temu po mojem mnenju ne posveča dovolj pozornosti. Kirurška zaščitna maska se mi pa zdi da je v teh časih epidemije novega koronavirusa nasploh postala nekakšen simbol osebne zaščite.

Vizija raja

02 07 2020

Raj je nek miselni koncept, ki si ga verjetno vsak predstavlja po svoje. Kot tak je torej prilagodljiv posamezniku.

Moja vizija raja je star volkswagnov kombi in tri študentke zadnjega letnika filozofije na FDV, s povprečjem ocen vsaj osem in uspešno zaključenimi vsemi laboratorijskimi vajami pri predmetu marksistična politična filozofija. Ter štiri frnikole.

Moja osebna terapevtka Eva sicer meni, da je po njeno to bolj koncept pekla, ampak tu se pač lahko samo strinjam, da se z njo ne strinjam.

Slavoja Žižka bo pa potrebno pustiti doma, ker to je pa v mojem happy vanu, strogo prepovedana literatura, ki sodi med herezijo.

Parkirišče za konje

28 06 2020

Včasih se mi zdi, da me je povozil čas, vsaj kar se tiče razumevanja prometnih znakov.

Tale znak spodaj stoji pred botaničnim vrtom v Ljubljani. Kakor jaz razumem ta znak, velja tu prepoved parkiranja, razen za konje. Torej tu konja lahko parkiraš. Ampak ko sem videl ta znak, se mi je zdelo, kot bi bil v srednjem veku ali na divjem zahodu. Takrat si predstavljam, da je bilo za parkiranje konj dobro poskrbljeno. V teh časih pa težko najdeš še kakšno parkirno hišo za konje, kaj šele zunanje parkirišče.

Foto: Dr. Onyx

Sedaj razmišljam, kako bi bil videti prometni znak – Dovoljeno za ambasado, plemstvo in zadnjega austro-ogerskega cesarja?

Nerazgledanost

25 06 2020

Nekdo je pod enim mojim komentarjem na spletu napisal, da sem ravnokar izgubil 50 točk kredibilnosti in spodaj dodal tole šifrirano sporočilo:

CHR -2
INT -1
WIS -2

Nisem hotel takoj vreči puške v koruzo in sem kar nekaj časa študiral, kaj pomenijo te oznake in številke. Ampak mi ni padlo nič pametnega na misel. Potem sem se vdal in prosil za razlago.

Nekdo drug je odgovoril, da gre za Temnice in Zmaji in so to okvirne statistike podgane ali umsko prizadete podgane, odvisno od izdaje. Nižje od podgan sistem ne deluje.

S tem mi ni bilo nič kaj bolj razumljivo, edino kar mi je postalo jasno je, da gre verjetno spet za neko inteligentno žalitev, ki jo lahko razumejo samo posvečeni. Torej nekaj podobnega, kot je bila naslovnica albuma Bitchcraft celjske skupine Strelnikoff, ki si je prav tako izbrala podgano za svojo provokacijo in žalitev. Po mnenju nekaterih gre v primeru te podgane celo za degenerativno umetnost, kar je seveda čista neumnost. To je zgolj degenerirano.

Ko sem naprej raziskoval, kaj mi je želel avtor te domislice povedati, sem ugotovil, da gre za družabno igro igranja domišljijskih vlog (Dungeons & Dragons), ki jo prodajajo tudi v Ljubljanski trgovini Črna luknja. In podgana je očitno eden izmed likov, ki se jih da igrati v tej igri.

vir: forgottenrealms

CHR, INT in WIS pa so kot kaže mentalne lastnosti lika v igri pri čemer pomeni:

CHR = Charisma – measuring force of personality, persuasiveness, leadership and successful plannig

INT = Intelligence – measuring deductive reasoning, knowledge, memory, logic and rationality

WIS = Wisdom – measuring self-awareness, common sense, restraint, perception and insight

(vir Wikipedija)

Ni pa avtor originalne domislice nikjer navedel, da igram podgano. Verjetno je zgolj želel na inteligenten način v šifrah povedati, da sem z mojim komentarjem po njegovem mnenju izgubil nekaj malega točk na karizmi, inteligenci in modrosti. Kot kaže pa to ni v ničemer vplivalo na moje fizične sposobnosti, saj za to so pa druge lastnosti igre.

Živalski vrt

25 06 2020

Kot omenjeno v enem prejšnjih zapisov sem šel včeraj tudi v Ljubljanski živalski vrt. Tistega na Večni poti, ne na Šubičevi ulici.

Za naslov tega zapisa se opravičujem, gre pa za klasični click bait za spletne iskalnike. Letos sem že precej investiral v ta blog, saj sem si kupil lastno domeno in blog nadgradil z osebnim paketom, ki odstrani reklame, omogoča urejanje bloga prek mobilne aplikacije ter uporabo lastne domene. Ne mislim pa investirati v poslovni paket, ki vsebuje tudi SEO orodja in omogoča razne vtičnike. Tako moram pisati čim bolj preproste naslove, da morda iskalniki padejo na ta poceni trik.

Ampak nazaj v živalski vrt (bold je tudi click bait, ker iskalniki potem mislijo, da gre za pomembno ključno besedo in štejejo, kolikokrat se pojavijo v besedilu).

Najprej moram nameniti ostro kritiko frizerju alpak, ker to kar ta počne ni res za nikamor. Jaz razumem, da je poleti alpakam vroče, samo ne moreš jih tako ostriči!

Ta frizerija kot rečeno ni za nikamor. Še za v živalski vrt ne.

Tam nekje pri ogradah s sovami sem dobil idejo, kaj narediti s telegraf štango, ki mi jo je na vrtu postavil Telekom potem, ko je sosed napeljavo za telefon zabrisal dol iz svoje hiše.

Že več kot desetletje stoji ta drog na moji parceli in moja zadnja ideja je bila, da bi kupil neke rastline ovijalke, kot je recimo bršljan, da bi polepšale in ozelenile ta drog.

Sedaj pa sem dobil idejo, da bom na drog nabil krmilne ptičje hišice. Edino ne vem, kako se v take hišice potem da pozimi hrano za ptičke? Uporaba lestve se mi ne zdi preveč praktična. Morda so te v živalskem vrtu mišljene samo kot gnezdišča za ptice.

Pri ogradi za leoparda sem zagledal polža, ki je očitno pobegnil iz kletke. Nisem ga zašpecal upravi živalskega parka. Po moje ni prišel prav daleč. Lahko pa da gre samo za poskusno snemanje za naslednjo sezono serije živalski Prison Break.

In potem zagledam nekaj najlepšega, kar sem videl v zadnjem času (izven konkurence je seveda aretacija Jaše Jenulla). Majhne pujse so kot kaže imele mladiče in ti so še manjši pujski. Čisti napad srčkanosti. Najvišja možna doza. Luštkani še pa še. Če bi me kdo postavil pred izbiro, ali so bolj srčkani ti pujsi, ali mladički koale bi naredil samomor, tako težka bi bila ta odločitev.

Sem se pa nasmejal ob tem prizoru spodaj. Mali pujsek je še imel nekaj energije in se podil naokrog, ata pa kot klasični couch potato vse štiri od sebe. Manjka samo še daljinski upravljavec, pločevinka piva in vrečica čipsa. Ko pujsi dobijo človeške lastnosti.

Trenutno so modne muhe visoke grede, mobilni kokošnjaki in…hoteli za žuželke. In živalski vrt ni na tem področju naredil samo hotela ampak Hotel Kampinski za žuželke.

Niso pa bile zasedene vse sobe. Morda bi tudi oni lahko poskusili s kakšnimi boni. Ne, raje ne. Bodo spet samo prepiri in kregerija. Pa še cene nočitev bodo dražje. Razen seveda za divje čebele, ker one pa poznajo lastnika tega prestižnega hotela.

Ljubljanski grad

24 06 2020

Danes sem izkoristil še en dan, ko še ni okupacije s strani hord turistov in sem šel v živalski vrt ter na Ljubljanski grad.

Na Ljubljanskem gradu nisem varčeval z denarjem in sem vzel polno razvajanje, torej grajski stolp, dokumentarec, razstavo slovenske zgodovine in razstavo lutk. Če bi bil stiskaški pa bi lahko vzel samo stolp in privarčeval nekaj evrov. Ampak v teh časih moramo slovenskemu turizmu pomagati po najboljših močeh.

Že na vhodu mi je šlo prvič na smeh ko sem zagledal grajske ječe in mi je prišlo na misel, da bi lahko Janša po prevzemu popolne oblasti na slovenskem sem zaprl prvake opozicije. Šarca, Meseca, Fajonovo in Bratuškovo. Vsakega v svojo samico. V nekaterih zaporih se to šteje kot nad standard v primerjavi s skupinskimi celicami. Poleg tega v primeru teh štirih skupinska celica niti ne pride v poštev, saj bi se ves čas moška pretepala, ženski pa lasali glede tega, kdo je bolj kriv, da so pristali v opoziciji in v ječi na Ljubljanskem gradu.

To se mi zdi, da bi bila lahko tudi izvrstna promocija za Slovenijo v tujini in prepričan sem, da bi ravno zaradi zaprtih opozicijskih prvakov na Ljubljanskem gradu sem romali številni tuji turisti. Še več kot ponavadi. V kletnih prostorih pa bi lahko svojo pisarno odprl Amnesty Unintentional Slovenija. Seveda bi bili tudi oni pod ključem, kot se spodobi za tisto pravo, trdo demokracijo vzhodnega tipa, ki najprej poskrbi za opozicijo in vse, ki ne razumejo pravilno pravega odnosa do človekovih pravic.

Najprej sem naivno mislil, da na grajski stolp pelje dvigalo, samo izkazalo se je, da so na voljo samo stopnice. Skoraj sem že hotel vprašati prodajalko, če lahko vzamem karto brez stolpa, samo potem sem sprejel težko odločitev, da grem po stopnicah peš do vrha. Na srečo je na dveh mestih manjši prostor za bazni tabor, tako da lahko poješ kakšen sendvič s kislimi kumaricami ali vzameš energetsko ploščico.

Ko sem opazoval polžasto stopnišče, so mi misli ušle na področje filozofije in antropologije.

To stopnišče je nekaj podobnega kot življenje. Tudi v življenju ima posameznik dve možnosti in sicer ali se vzpenja navzgor ter pri tem osebnostno raste, napreduje in zori, ali pa se spušča navzdol in stopa čedalje globlje na temno stran, v temnice, kjer vladajo sile teme. Tisto malo gor, malo dol pa kot vemo ne pelje nikamor.

Vrh grajskega stolpa me ni razočaral in je bil v skladu z mojimi pričakovanji. Videla se je Ljubljana. Sem pa na vrhu stolpa videl eno največjih slovenskih zastav do sedaj. Ko gledaš Ljubljanski grad od spodaj, ta zastava ne zgleda tako ogromna. Ampak tu gre očitno za neko iluzijo občutka globine prostora. Bližje kot si predmetu, ta postaja čedalje večji.

Jutri je Dan državnosti. Lahko je ponosna.

Ob spustu iz grajskega stolpa sta mojo pozornost za hip pritegnila dva zvonova. Ob tem sem se spomnil na koncert skupine AC/DC leta 2016 na Dunaju, kjer so z nadomestnim vokalistom skupine Guns N’ Roses prepevali tudi njihovo legendarno skladbo Hells Bells. Če bi bila možnost, bi pozvonil in si zaželel, da bi še kdaj AC/DC nastopili v živo. Ne upam si pomisliti, da bodo nekoč ostali zgolj posnetki in njihova glasba. Ob teh dveh zvonovih se začnem zavedati minljivosti življenja.

Ob koncu razstave slovenske zgodovine, ki sem jo preletel na hitro, je bila odprta knjiga vtisov. Zadnji zapis v tej knjigi mi je vzel vso moralo. Nekdo pred mano je narisal tole…

Nekaj časa gledam to sliko in študiram, kaj naj naredim, da se ne osmešim. Prvo kar mi je padlo na misel je, da počakam še nekaj gostov, da se obrne v knjigi vtisov nov list papirja. Samo po parih minutah ni bilo nobenega, tako da sem to idejo dokaj hitro opustil. Risal sem nazadnje pred 20 leti neke gole ženske (plačaš in ti pridejo pozirat, ti pa se delaš, da rišeš), tako da tega raje niti ne poskušam. Lahko bi napisal kakšno lepo misel. Tako kot vedno ob takih težkih trenutkih razmišljam, kakšni občutki me prevevajo. Skušam se poglobiti vase. Edino kar mi pade na pamet je Lačen in Žejen, samo to ne morem napisati v knjigo vtisov. Nič, odločim se za čisti minimalizem. V knjigo vtisov sem napisal…

LEPO
ONYX

Znanstveni naziv Dr. sem izpustil, da se ne bodo norca iz tega delali. Glejte ga dohtarja, edino kar je bil sposoben napisati je LEPO in še podpisal se je narobe.

Na grajskem dvorišču končno zagledam nekaj lepega. Srce iz cvetlic. Če bi bila tu postavljena knjiga vtisov, bi lahko napisal in narisal še kaj več kot samo LEPO. Včasih se mi zazdi, da so knjige vtisov postavljene na napačnih mestih. To je bil eden izmed takih trenutkov.

In potem pride v okviru popolnega grajskega razvajanja na vrsto še razstava lutk.

foto: Dr. Onyx

Ko sem zagledal tole inštalacijo že takoj na vhodu, sem se samo obrnil in odšel. Kustosu sem se na hitro mimogrede zlagal, da sem v razbeljenem avtu na soncu pozabil dojenčka. Nisem hotel da bi zaradi mene dobil občutek, da je razstava slaba…

Samo tole je pa preveč za mojo občutljivo dušo.

Geneza

24 06 2020

Si predstavljate, da bi razmnoževanje pri človeku delovalo tako, da mora žensko v zelo kratkem času oploditi vsaj pet različnih moških, da zanosi?

Potem bi do uspešne oploditve večinoma prišlo samo na kakšni swingerski zabavi ali pri osemenitvi v laboratoriju.

In pridne punce nikdar ne bi zanosile.

Pa kaj si ti ja nor, stari moj.

Poskus šale dneva

22 06 2020

Vidim da sodelavka nosi Ray Ban korekcijska očala in ji rečem, da je kaviar socialistka. Potem me pa ona sreča na ulici in vidi, da jaz nosim Police sončna očala, nakar ona meni zabrusi, da sem jaz janšist. Auč.

vir: proizvajalec

Problem z mesojedo rastlino

21 06 2020

Moja mesojedka ne mara mrtvih muh. Če pa ji dam še žive muhe, te pa z veseljem prebavi. Očitno si misli, da jih je sama ulovila. Nič nisi sama ulovila! Jaz jih lovim zate. Jaz jih lovim zate, moj mesojedka!

vir: Onyxova mesojedka

Politika ni za pridne punce

21 06 2020

Po mojem mnenju tovarišica Tanja Fajon (po francosko Fažón) ni najbolj primerna kandidatka za mesto predsednice Socialnih demokratov, saj je to pozicija dobesedno na prvi bojni črti politike, kjer lahko pričakuješ zelo nizke udarce, politični nasprotnik pa pozorno spremlja vsak tvoj korak, priklon in poklon. Njej bi po moje mnogo bolj ustrezala kakšna lažja služba v zaledju, kot je recimo sistematizirano mesto predsednika države.

Vsako jutro bi se lahko šla na poti v službo najprej priklonit spomeniku Borisu Kidriču, potem jutranja kavica z malo sladkorja in ne premastnim hladnim mlekom, sledi pregled levega dnevnega tiska, krizni sestanek s PR službo, katero njeno sliko prostočasnih aktivnosti naj dajo na Instagram in Snapchat, potrditev osnutka retwitta na uradnem Twitter profilu predsednika države, ki ga je pripravila PR služba, na hitro en nizko kalorični smuti z avokadom, izbira garderobe za večerno gledališko predstavo skupaj z vodjo kabineta, potem je pa že konec dneva, spet hitro čez cesto na en globok poklon spomeniku Borisu Kidriču in domov k svojemu dragemu Prešičku.

Vse pod sloganom – Življenje je lepo (če si politik).

Nekdo mi je rekel, da naj si preberem Orwellovo Živalsko farmo. Bom, ko utegnem.

vir: založnik

Zadnjič sem Boga lepo prosil, če mi lahko da navdih, da se pohecam iz mojih političnih nasprotnikov. In nastal je ta zapis. Ampak jaz zmorem več. Še bistveno več.

Kreativnost

19 06 2020

Moja terapevtka Eva mi je dejala, da bi se moral ukvarjati s čim takim, kjer bi prišla do izraza moja kreativnost. In potem sem naredil tole:

Čisto sam naredil Dr. Onyx

Ta stolp sem naredil iz elementov, ki so bili v škatlah od prenosnikov, da se ne poškodujejo med prevozom.

Terapevtka je bila tako navdušena, da je od veselja ta babilonski stolp skoraj podrla. V afektu sem jo nahrulil, da naj pazi, kaj dela! Nakar je njeno navdušenje nad mojo kreativnost hipoma splahnelo. Povsem mirno mi je rekla, da se moram naučiti brzdati svojo jezo.

Nakar sem jo jaz zabrisal ven iz pisarne.

Ampak kot pravijo, nobena juha se ne poje tako zanič, kot se skuha. Vsakomur toplo priporočam osebno terapevtko, ki ti naredi najprej osebni načrt in potem spremlja tvoj napredek. Brez tega nikdar ne veš, ali sploh napreduješ in v katero smer moraš še delati, da se popolnosti povsem približaš. Osebna terapevtka ti potem tudi pove, kdaj si popolnost dosegel in ti ni treba več delati.

Jaz še nisem tam.

Dan policijskega pendreka

19 06 2020

Menda smo dobili še en nov praznik in dela prost dan. Dan slovenskega športa. Jupi!

Ko pa smo že v afektu in predsednik podpisuje dekrete o novih praznikih predlagam, da se ustanovi mimogrede še en državni praznik in sicer Dan policijskega pendreka. Ta dan mora pasti na en petek v mesecu maju ali juniju. Na ta dan bomo obhajali spomin na kolesarske proteste leta 2020. In na ta dan bi se podeljevale tudi nagrade za najboljše igralske dosežke v spomin na blestečo predstavo Jaše Jenulla ob policijski aretaciji.

vir: proizvajalec

In prvega Zlatega Jenulla za leto 2020 je dobil…Jaša Jenull. Buu, čisti nepotizem… Bodo zapisali nekoč družbeni kronisti.

Idejo sem oddal tudi na portalu predlagam.vladi.si, samo še ni potrjena za obravnavo.