Archive for the ‘Zmešano’ Category

Ljubljanski grad

24 06 2020

Danes sem izkoristil še en dan, ko še ni okupacije s strani hord turistov in sem šel v živalski vrt ter na Ljubljanski grad.

Na Ljubljanskem gradu nisem varčeval z denarjem in sem vzel polno razvajanje, torej grajski stolp, dokumentarec, razstavo slovenske zgodovine in razstavo lutk. Če bi bil stiskaški pa bi lahko vzel samo stolp in privarčeval nekaj evrov. Ampak v teh časih moramo slovenskemu turizmu pomagati po najboljših močeh.

Že na vhodu mi je šlo prvič na smeh ko sem zagledal grajske ječe in mi je prišlo na misel, da bi lahko Janša po prevzemu popolne oblasti na slovenskem sem zaprl prvake opozicije. Šarca, Meseca, Fajonovo in Bratuškovo. Vsakega v svojo samico. V nekaterih zaporih se to šteje kot nad standard v primerjavi s skupinskimi celicami. Poleg tega v primeru teh štirih skupinska celica niti ne pride v poštev, saj bi se ves čas moška pretepala, ženski pa lasali glede tega, kdo je bolj kriv, da so pristali v opoziciji in v ječi na Ljubljanskem gradu.

To se mi zdi, da bi bila lahko tudi izvrstna promocija za Slovenijo v tujini in prepričan sem, da bi ravno zaradi zaprtih opozicijskih prvakov na Ljubljanskem gradu sem romali številni tuji turisti. Še več kot ponavadi. V kletnih prostorih pa bi lahko svojo pisarno odprl Amnesty Unintentional Slovenija. Seveda bi bili tudi oni pod ključem, kot se spodobi za tisto pravo, trdo demokracijo vzhodnega tipa, ki najprej poskrbi za opozicijo in vse, ki ne razumejo pravilno pravega odnosa do človekovih pravic.

Najprej sem naivno mislil, da na grajski stolp pelje dvigalo, samo izkazalo se je, da so na voljo samo stopnice. Skoraj sem že hotel vprašati prodajalko, če lahko vzamem karto brez stolpa, samo potem sem sprejel težko odločitev, da grem po stopnicah peš do vrha. Na srečo je na dveh mestih manjši prostor za bazni tabor, tako da lahko poješ kakšen sendvič s kislimi kumaricami ali vzameš energetsko ploščico.

Ko sem opazoval polžasto stopnišče, so mi misli ušle na področje filozofije in antropologije.

To stopnišče je nekaj podobnega kot življenje. Tudi v življenju ima posameznik dve možnosti in sicer ali se vzpenja navzgor ter pri tem osebnostno raste, napreduje in zori, ali pa se spušča navzdol in stopa čedalje globlje na temno stran, v temnice, kjer vladajo sile teme. Tisto malo gor, malo dol pa kot vemo ne pelje nikamor.

Vrh grajskega stolpa me ni razočaral in je bil v skladu z mojimi pričakovanji. Videla se je Ljubljana. Sem pa na vrhu stolpa videl eno največjih slovenskih zastav do sedaj. Ko gledaš Ljubljanski grad od spodaj, ta zastava ne zgleda tako ogromna. Ampak tu gre očitno za neko iluzijo občutka globine prostora. Bližje kot si predmetu, ta postaja čedalje večji.

Jutri je Dan državnosti. Lahko je ponosna.

Ob spustu iz grajskega stolpa sta mojo pozornost za hip pritegnila dva zvonova. Ob tem sem se spomnil na koncert skupine AC/DC leta 2016 na Dunaju, kjer so z nadomestnim vokalistom skupine Guns N’ Roses prepevali tudi njihovo legendarno skladbo Hells Bells. Če bi bila možnost, bi pozvonil in si zaželel, da bi še kdaj AC/DC nastopili v živo. Ne upam si pomisliti, da bodo nekoč ostali zgolj posnetki in njihova glasba. Ob teh dveh zvonovih se začnem zavedati minljivosti življenja.

Ob koncu razstave slovenske zgodovine, ki sem jo preletel na hitro, je bila odprta knjiga vtisov. Zadnji zapis v tej knjigi mi je vzel vso moralo. Nekdo pred mano je narisal tole…

Nekaj časa gledam to sliko in študiram, kaj naj naredim, da se ne osmešim. Prvo kar mi je padlo na misel je, da počakam še nekaj gostov, da se obrne v knjigi vtisov nov list papirja. Samo po parih minutah ni bilo nobenega, tako da sem to idejo dokaj hitro opustil. Risal sem nazadnje pred 20 leti neke gole ženske (plačaš in ti pridejo pozirat, ti pa se delaš, da rišeš), tako da tega raje niti ne poskušam. Lahko bi napisal kakšno lepo misel. Tako kot vedno ob takih težkih trenutkih razmišljam, kakšni občutki me prevevajo. Skušam se poglobiti vase. Edino kar mi pade na pamet je Lačen in Žejen, samo to ne morem napisati v knjigo vtisov. Nič, odločim se za čisti minimalizem. V knjigo vtisov sem napisal…

LEPO
ONYX

Znanstveni naziv Dr. sem izpustil, da se ne bodo norca iz tega delali. Glejte ga dohtarja, edino kar je bil sposoben napisati je LEPO in še podpisal se je narobe.

Na grajskem dvorišču končno zagledam nekaj lepega. Srce iz cvetlic. Če bi bila tu postavljena knjiga vtisov, bi lahko napisal in narisal še kaj več kot samo LEPO. Včasih se mi zazdi, da so knjige vtisov postavljene na napačnih mestih. To je bil eden izmed takih trenutkov.

In potem pride v okviru popolnega grajskega razvajanja na vrsto še razstava lutk.

foto: Dr. Onyx

Ko sem zagledal tole inštalacijo že takoj na vhodu, sem se samo obrnil in odšel. Kustosu sem se na hitro mimogrede zlagal, da sem v razbeljenem avtu na soncu pozabil dojenčka. Nisem hotel da bi zaradi mene dobil občutek, da je razstava slaba…

Samo tole je pa preveč za mojo občutljivo dušo.

Geneza

24 06 2020

Si predstavljate, da bi razmnoževanje pri človeku delovalo tako, da mora žensko v zelo kratkem času oploditi vsaj pet različnih moških, da zanosi?

Potem bi do uspešne oploditve večinoma prišlo samo na kakšni swingerski zabavi ali pri osemenitvi v laboratoriju.

In pridne punce nikdar ne bi zanosile.

Pa kaj si ti ja nor, stari moj.

Poskus šale dneva

22 06 2020

Vidim da sodelavka nosi Ray Ban korekcijska očala in ji rečem, da je kaviar socialistka. Potem me pa ona sreča na ulici in vidi, da jaz nosim Police sončna očala, nakar ona meni zabrusi, da sem jaz janšist. Auč.

vir: proizvajalec

Problem z mesojedo rastlino

21 06 2020

Moja mesojedka ne mara mrtvih muh. Če pa ji dam še žive muhe, te pa z veseljem prebavi. Očitno si misli, da jih je sama ulovila. Nič nisi sama ulovila! Jaz jih lovim zate. Jaz jih lovim zate, moj mesojedka!

vir: Onyxova mesojedka

Politika ni za pridne punce

21 06 2020

Po mojem mnenju tovarišica Tanja Fajon (po francosko Fažón) ni najbolj primerna kandidatka za mesto predsednice Socialnih demokratov, saj je to pozicija dobesedno na prvi bojni črti politike, kjer lahko pričakuješ zelo nizke udarce, politični nasprotnik pa pozorno spremlja vsak tvoj korak, priklon in poklon. Njej bi po moje mnogo bolj ustrezala kakšna lažja služba v zaledju, kot je recimo sistematizirano mesto predsednika države.

Vsako jutro bi se lahko šla na poti v službo najprej priklonit spomeniku Borisu Kidriču, potem jutranja kavica z malo sladkorja in ne premastnim hladnim mlekom, sledi pregled levega dnevnega tiska, krizni sestanek s PR službo, katero njeno sliko prostočasnih aktivnosti naj dajo na Instagram in Snapchat, potrditev osnutka retwitta na uradnem Twitter profilu predsednika države, ki ga je pripravila PR služba, na hitro en nizko kalorični smuti z avokadom, izbira garderobe za večerno gledališko predstavo skupaj z vodjo kabineta, potem je pa že konec dneva, spet hitro čez cesto na en globok poklon spomeniku Borisu Kidriču in domov k svojemu dragemu Prešičku.

Vse pod sloganom – Življenje je lepo (če si politik).

Nekdo mi je rekel, da naj si preberem Orwellovo Živalsko farmo. Bom, ko utegnem.

vir: založnik

Zadnjič sem Boga lepo prosil, če mi lahko da navdih, da se pohecam iz mojih političnih nasprotnikov. In nastal je ta zapis. Ampak jaz zmorem več. Še bistveno več.

Kreativnost

19 06 2020

Moja terapevtka Eva mi je dejala, da bi se moral ukvarjati s čim takim, kjer bi prišla do izraza moja kreativnost. In potem sem naredil tole:

Čisto sam naredil Dr. Onyx

Ta stolp sem naredil iz elementov, ki so bili v škatlah od prenosnikov, da se ne poškodujejo med prevozom.

Terapevtka je bila tako navdušena, da je od veselja ta babilonski stolp skoraj podrla. V afektu sem jo nahrulil, da naj pazi, kaj dela! Nakar je njeno navdušenje nad mojo kreativnost hipoma splahnelo. Povsem mirno mi je rekla, da se moram naučiti brzdati svojo jezo.

Nakar sem jo jaz zabrisal ven iz pisarne.

Ampak kot pravijo, nobena juha se ne poje tako zanič, kot se skuha. Vsakomur toplo priporočam osebno terapevtko, ki ti naredi najprej osebni načrt in potem spremlja tvoj napredek. Brez tega nikdar ne veš, ali sploh napreduješ in v katero smer moraš še delati, da se popolnosti povsem približaš. Osebna terapevtka ti potem tudi pove, kdaj si popolnost dosegel in ti ni treba več delati.

Jaz še nisem tam.

Dan policijskega pendreka

19 06 2020

Menda smo dobili še en nov praznik in dela prost dan. Dan slovenskega športa. Jupi!

Ko pa smo že v afektu in predsednik podpisuje dekrete o novih praznikih predlagam, da se ustanovi mimogrede še en državni praznik in sicer Dan policijskega pendreka. Ta dan mora pasti na en petek v mesecu maju ali juniju. Na ta dan bomo obhajali spomin na kolesarske proteste leta 2020. In na ta dan bi se podeljevale tudi nagrade za najboljše igralske dosežke v spomin na blestečo predstavo Jaše Jenulla ob policijski aretaciji.

vir: proizvajalec

In prvega Zlatega Jenulla za leto 2020 je dobil…Jaša Jenull. Buu, čisti nepotizem… Bodo zapisali nekoč družbeni kronisti.

Idejo sem oddal tudi na portalu predlagam.vladi.si, samo še ni potrjena za obravnavo.

Prvenec nesojene prve dame

17 06 2020

Zadnjič sem kar malo debelo pogledal, ko sem opazil, da je Centrifuzija izdala svoj knjižni prvenec in sicer Blodnik po Istri. Centrifuzija je bila namreč davnega leta 2007 resna kandidatka za prvo damo, ko sem jaz še kandidiral za virtualnega precednika države in seveda gladko pogorel, saj nisem imel širše podpore tranzicijske levice in njihovega mogočnega propagandnega aparata. To me je takrat tako potrlo, da sem se za nekaj dni celo umaknil iz politike, kar sem potem sicer hitro tudi obžaloval.

Jaz spoštovani bivši kandidatki za prvo damo želim, da bo Blodnik po Istri velik uspeh. Istra je zelo krasna in blodnje po njej nikakor niso stran vržen čas. Sam nameravam kupiti knjigo, ko bo izdan tretji ponatis in bodo odpravljene vse slovnične napake, tako da o sami vsebini knjige še ne morem soditi. So pa že ilustracije videti naravnost krasno, čeprav na tej s traktorjem v ospredju ne(ob)sojene prve dame ne prepoznam. Verjetno je ta na traktorju z modnimi očali in kopalkami, ki so bile moderne nazadnje leta 1930.

Jaz na izdajo mojega prvenca še čakam oziroma še vedno čakam na sponzorje, ki bi bili izdajo pripravljeni finančno podpreti. Pa že skoraj deset let se ukvarjam s tem, kako naj bi izgledala naslovnica. V bistvu študiram, ali bi bilo videti preveč narcisoidno, če dam na naslovnico kar moj doprsni kip?

Moram pa komentirati tole v opisu ene izmed treh avtoric, spoštovane bivše kandidatke Centrifuzije:

“Z dobrimi pet tisoči sledilci na Twitterju edina prava vplivnica med avtoricami.”

Krasno! Pet tisoč sledilcev je videti ne čisto zanemarljivo malo. Upam da nima toliko tudi zalezovalcev, ker to se sliši pa Ogromno!

Držim pesti, da bo naslednji blodnik po Suhi Krajini.

Se mi zdi pa knjiga dobra ideja za darila, ker potem lahko zraven prodam še zgodbo nesojene prve dame in kako je čisto malo manjkalo, da mi ženska zmeša glavó.

Poskus šale dneva

16 06 2020

Grem danes na Vrhniko v laboratorij dati kri za neko preiskavo. Mlajša medicinska sestrica v mini krilu, ki je več razkrivalo, kot zakrivalo (vem, zveni kot floskula) mi s strokovnim prijemom zabije iglo direktno v eno izmed najbolj pomembnih žil na roki, nakar pa jaz začnem na ves glas kričati…

AU, AU, AU, AUUU…BOLI! JOJ, KAKO TO BOLI! ALI SNEMATE?

Ona me pa debelo pogleda in vpraša…Gospod, kaj pa vi to počnete? Jaz pa ji ves bled odvrnem… Nič, igram Jašo Jenulla.

Da izpadem kot reva.

Sicer tranzicijska levica morda glede na moje preiskave krvi upa, da onyxa čim prej pobere in v miru dokončajo to, kar so si zadali. Torej blaginjo za vse, še posebej pa zase. Samo ne vem, če bo šlo to tako gladko. Nazadnje mi je vedeževalka napovedala, da bom zlahka dočakal 100 let, pa nočem s tem nikogar strašiti. To pomeni, da jim bom še vsaj 50 let dihal za ovratnik, pokojninska blagajna pa mora pripraviti okrog pol milijona evrov za izplačilo pokojnin, brez da upoštevam inflacijo. To seveda mnogo presega znesek, ki sem ga jaz vplačal za pokojnine.

Če se seveda baba ni spet zmotila…

Do sedaj ima manj kot 10% pravilnih napovedi, kar je relativno malo. Ampak ne odstopa pa bistveno od statističnega povprečja za vedeževalce.

Plečnikov botanični vrt za plevele

12 06 2020

Prizor na spodnji sliki bi bil lahko iz Ukrajinskega Pripyata, zapuščenega mesta po jedrski nesreči v Černobilu. Bi lahko bil, pa ni.

Ta prizor je iz najlepšega mesta na svetu!

vir: Youtube

Oziroma bolje rečeno ta prizor je iz enega najbolj zapuščenih stadionov na svetu – Plečnikovega stadiona v Ljubljani.

Po mojem mnenju stanje tega stadiona ni samo sramota za Ljubljano, stanje tega zapuščenega stadiona z bogato zgodovino je sramota za celotno Slovenijo.

Foto: Dr. Onyx

Na tole umetniško fotografijo zgoraj sem kar malo ponosen. Izpade kot nekakšna troblja, ki na zgornji strani valovi. Briljantno.

Ne vem sicer kaj menijo arhitekti in ostali strokovnjaki, ampak po mojem mnenju Plečnikov stadion ni samo kar nek športni objekt, ampak kulturni spomenik državnega pomena in takšen odnos do tega objekta bi morala imeti tudi Slovenska država. Kulturne spomenike pa se ponavadi ne prepusti zobu časa ali podjetniški iniciativi, ki v tem ne vidi kulturnega spomenika, temveč zgolj neko poslovno priložnost, zazidljivo zemljišče sredi mesta ali predmet za napihovanje svojega ega. Če bi bil Pečečnikov Plečnikov stadion prenovljen tako, kot je trenutno zamišljeno, seveda to potem ni več Plečnikov stadion ampak samo še en stadion.

Arhitektura se z razvojem civilizacije spreminja. Danes ne bo šel nihče več graditi Rimskih amfiteatrov, kot tudi ne stadiona, kot si ga je zamislil naš arhitekt. Kulturne spomenike se ali restavrira v prvotno obliko, ali podre do tal in zgradi nekaj novega. V takem primeru potem ostane samo še spomin in morda kje kakšna fotografija.

Glede na trenutno stanje tega stadiona, kjer je zaraščeno že skorja vse, vključno s tribunami, bi bilo morda še najlažje in najhitreje, da se stadion spremeni v Plečnikov botanični vrt za plevele. Kakor mi je znano, slovenski arhitekt Jože Plečnik sicer na žalost ni projektiral nobenega botaničnega vrta, tako da bo ta njegov prvi. Kar pa je po eni strani tudi srhljivo, saj se lahko zgodi, da še kakšen drug njegov objekt čaka podobna usoda in bom pisal čez čas o Plečnikovih botaničnih vrtovih.

Ne vem, ali obstaja kje na svetu kakšen botanični vrt, ki je namenjen samo plevelom. Verjetno ne, tako da bi to lahko nenazadnje okrepilo turistično ponudbo najlepšega mesta na svetu. Sodobni turisti imajo radi bizarne reči in prepričan sem, da bi bil tak botanični vrt svojevrstna atrakcija zlasti za milenijce, ki jih klasika več ne privlači.

Nenazadnje se da tudi o plevelu veliko novega izvedeti in podučiti. Meni recimo pleveli niso bili nikdar povsem jasni, oziroma ni mi bilo jasno kaj so sploh kriteriji, da se neki rastlini reče plevel. Nekaj časa sem bil prepričan, da se reče plevel vsem rastlinam, ki zrastejo na mestu, kjer so nezaželene. Recimo med pridelki na polju, med razpokami na pločniku, v žlebovih zapuščenih hiš. Tako je recimo plevel lahko tudi navadna trava, če raste med betonskimi tlakovci, regrat na brezhibni angleški trati ali vrtnica med krompirjem. Torej po tej teoriji pleveli sploh niso vrsta rastlin, temveč samo napačne rastline na napačnem kraju in pleveli bolj kot na področje botanike sodijo na področje filozofije. Ampak kasneje sem ugotovil, da nekateri ljudje rečejo plevel tudi točno določenim rastlinam. Skratka tak botanični vrt bi bil lahko tudi izobraževalne narave, če se seveda zna vsaj stroka dogovoriti, kaj točno so pleveli.

Zanimivo je tudi opazovati, kaj se zgodi, če prepustiš neko zemljo naravi, da sama posadi, kar se njej zdi prav. Narava nikdar ne zasadi samo ene vrste rastlin, torej da bi potem na tem mestu rasla zgolj trava, ampak zasadi v bistvu samo mešanico najrazličnejših plevelov. Torej so polja plevelov nekaj mnogo bolj naravnega kot lepo urejene in brezhibne angleške trate. Tudi s stališča čebel, čmrljev ter ostalih opraševalcev rastlin so taka polja plevelov mnogo bolj privlačna, kot pa na kratko postrižene trave. Da ne omenjam počutja polžev, ko vsakih nekaj dni nad njihovimi glavami ropota kosilnica. Seveda če pa sam doma pustiš tak vrt, te pa obtožijo, da je zanemarjen, ker je naraven. Človeška logika očitno ni vedno naravna oziroma ni vedno logika narave.

Glede na to, da bo samo jedro arhitekture botaničnega vrta za plevele stadion s tribunami bi lahko potem posamezne tribune posvetili določenim vrstam plevelov. Vzhod za ovijalke, zahod za cvetoče plevele, sever za bodeče neže in jug za zdravilne vrste plevelov. Oziroma zdravilnim vrstam plevelov bi bil lahko posvečen kar celoten osrednji del stadiona. Tudi strošek spremembe namembnosti ne bi smel biti prevelik, saj je veliko že naredila narava sama. Za začetek se lahko postavi samo kabino za prodajo kart in počaka na prve obiskovalce.

Kako jih nije sramota.
Citat iz filma Ko to tamo peva.

Poglej še:
Vrste plevelov

Maškarada z maskami

03 06 2020

Tole z zaščitnimi maskami je pri nas postala ena navadna smešnica v posmeh medicinski stroki.

Poznam nekatere in se ne hecam, ki nosijo isto kirursko zaščitno masko praktično od začetka epidemije, torej dva meseca ali še celo dlje. Na tisti strani, kjer je običajno maska bela, je njihova postala rjava. Kakšni vse bacili, virusi in bakterije so našli domovanje v tej maski raje ne razmišljam. Verjetno nismo več daleč od trenutka, ko bo kdo umrl zaradi lastne (zaščitne) maske, brez da bi prišel blizu koronavirusu.

Zabavni so tudi razni sestanki, ko od ljudi zahtevajo, da morajo zunaj pustiti mobilni telefon in masko. Mobilni telefon zato, da sestanka ne snemajo naskrivaj, masko pa zato, da vedo, kdo je kaj izjavil, ko tajnica piše zapisnik. Po koncu sestanka svoje mobilne telefone še nekako najdejo, masko pa vzamejo prvo, ki jim pride pod roko. Oziroma jih ločijo samo po tem, kako rjava je bela stran maske.

Meni najbolj smešni so pa tisti, ki nosijo zaščitne maske iz Obija ali Bauhausa in so namenjene proti prašnim delcem če kaj brusiš. Kako to deluje proti koronavirusu, si ne predstavljam. Ampak verjetno to ni nič slabša zaščita od dva meseca stare kirurške maske. Bistveno boljša pa tudi ne.

Je pa dejstvo, da kdor da danes kaj nase, si umisli zaščitno masko kot modni dodatek in ker sam sodim v to skupino, sem šel iskat po Ljubljani neko designersko zaščitno masko, ker dva meseca stare kirurške sem se naveličal.

In tako povsem slučajno naletim v stari Ljubljani na prodajalno, kjer ti na masko natisnejo vzorec ali napis po tvoji izbiri za 7 €. In ko to zagledam, so se mi oči zaiskrile kot malemu otroku. Kaj ne bi bilo čudovito sporočilo, če bi na masko dal natisniti Dr. Onyx SUCKS, ali samo Dr. Onyx. Za trenutek sem okleval, kakšen napis naj vzamem, samo potem sem se odločil za Dr. Onyx. Če dobim batine na cesti, pa grem naredit novo z napisom Dr. Onyx SUCKS. Potem mi kdo morda še plača pivo ali vsaj kavo. Računam zlasti na pristaše tranzicijske levice ali celo koga iz stranke Levica.

Gre pa tu seveda tudi za neke vrste branding, torej utrjevanje lastne blagovne znamke, ker nikdar ne veš, kdaj ti to prav pride. Kot sem opazil, so se dronyx-i lepo namnožili od leta 2007, ko sem jaz zagnal svoj brand, takrat še na Siolovi blogerski platformi Blogos, ki je kasneje žal propadla. Poleg italijanske firme, ki dela robote, obstaja še neki avstralski tonik in celo Dr. Onyx total care crem. Nas je že toliko, da bi lahko počasi organizirali letni shod Dr. Onyxov, pri čemer bi prileteli z vsaj dvema čarterskima Airbusoma A380.

Pri praktični uporabi sem opazil, da ima taka custom made maska vsaj dve slabosti. Prva slabost je ta, da je uporabljena močnejša elastika in ti ušesa potegne narazen, druga slabost pa je da moraš pazit, kako si jo natakneš, da je napis pravilno obrnjen.

Seveda ko si takole narediš svojo prvo masko, se takoj rodi še cel kup raznih idej za maske.

Za tiste, ki bi se radi udeležili petkovih anti-protestov proti družbenopolitičnim delavcem na kolesih bi bila lahko primerna tale maska spodaj.

S tako masko sicer ne garantiram, da kdo ne dobi kakšnih batin od tistih, ki se borijo proti nestrpnosti v politiki.

Temu se bo potem reklo ironija.

Bi bila pa morda dobra kombinacija za to masko NE KOLESARIM, DELAM kratka črna majica z velikim belim napisom ZGAGO.

V tej trgovinici, kjer sem si dal delati mojo novo masko, jaz sicer ponavadi kupujem za ženske darila in sicer kuhinjske predpasnike, s posebej izvezenim posvetilom. Sem se pa iz prakse naučil, da vsem niso všeč kuhinjski predpasniki, tako da zadnje čase kljub vsemu raje vprašam, če lahko kupim predpasnik za darilo. Kakšna mi potem zabrusi, da ona pa že ni kuharica in da naj tega raje njej ne kupujem.

Potem dobi pa za darilo Knjigo o hujšanju.

Brezplačen pogreb

25 05 2020

Če sedaj umreš v domu za ostarele te menda vprašajo, ali želiš da napišejo, da si umrl za Covid-19, ker potem je pogreb brezplačen. Kaj na to pravi statistični urad ne vem. Gre pa po moje tu za malo goljufijo.

Sramne dlake slavnih

01 05 2020

Zadnjič je naša vlogerska starleta (socialite po angleško) Denise Dame v enem izmed svojih prispevkov na mednožju medmrežju razlagala, s katerimi vse našimi slavnimi estradniki je “spala” in to besedo je uporabila tudi v naslovu posnetka.

Denise_vlog
vir: Denis Dame vlog na Youtube

Potem pa v tem video posnetku govori o divjih zabavah in hitrih seksih (quickies po angleško) na straniščih (sekreti po domače). Kar pa je mene v bistvu zmotilo pri vsem tem je pa to, da je uporabila besedo “spati”. Kakšno vezo ima fuk na sekretu s spanjem, pa ne glede na to kako slavna je žrtev? “Spati z nekom” se mi zdi sicer posrečen izraz za “spolni odnos”, ampak tu se verjetno pričakuje, da par poveže skupaj večer z jutrom in se zbudi skupaj v isti postelji. Podobno simpatičen izraz za seks je tudi angleški “to make love” (ljubiti se po naše). Kdo si je te izraze spomnil sicer ne vem, je pa ena prednost takih mehkih izrazov v tem, da pogovor lahko poslušajo tudi otroci in si potem o seksu ustvarijo idealizirane predstave, ki se potem, ko odrastejo, ali še prej končajo na nekem umazanem sekretu, v neki zakotni luknji, kjer smrdi po urinu ali še čem bolj repulsive (to bi bilo pisano z veliko lahko seksi ime za parfum), okrog skačejo dobro rejene podgane, zrak pa je prepojen s svetlo rumenkastim vonjem po pravkar skajeni Cannabis sativi.

Sem pa prosil Denise, če mi lahko pošlje eno (dobesedno eno, ker več ne potrebujem) njeno sramno dlako. Kot otrok sem zbiral prtičke, škatlice vžigalic, znamke in značke, sedaj pa samo še sramne dlake slavnih.

Seveda pa ne bom izdal, kdo vse je že v moji zbirki. Denise Dame žal (še) ni med njimi, ker mi sramne dlake ni poslala. Ne vem kaj še čaka? Verjetno da zrastejo in bo kaj za poslat. Komaj čakam, da dobim iz pošte obvestilo o prispeli pošiljki. Če bi vedeli, kaj je v paketu, bi z njim ravnali kot bi šlo za kristal iz Steklarne Rogaška. Bo pa ta zbirka predmet dedovanja, tako da lahko pridete na licitacijo. Tisti, ki vas to ne zanima, prosim na licitacijo ne hodite!

Me je pa skoraj užalila sodelavka, ko sem ji to razlagal in mi je rekla, da sem citiram…še bolj zmešan kot ona. Kaj to je na skali zmešanosti potem absolutna ničla. Minus 273,15? Ji pa tega seveda nisem zameril, saj če mi kdo reče, da sem zmešan, to vedno vzamem kot kompliment. Biti zmešan je privilegij peščice, biti povprečen realnost večine.

Aja(jaj), pozabil sem napisat, zakaj zbiram samo po eno sramno dlako? Zato, ker preprosto ni prostora za več, če vam to kaj pove o moji zbirki…

Če koga motijo v tem tekstu uporabljeni izrazi pa v pravnem poduku piše med drugim tudi tole:

THIS BLOG IS RATED PG (Parental Guidance Suggested – some material may not be suitable for children!)

Priporočam še:
Vse morate pod nož!!!

Maske iz Hubeja

28 04 2020

Tole zagledam danes na hodniku…

maske_1

maske_2
vir: Onyx zasebna zbrika

maske_3
vir: Google maps

Nekdo je kot kaže privlekel kirurške maske, ki so narejene v mestu Xiantao, torej mestu, ki leži le 50 km stran iz Wuhana, epicentra izbruha epidemije novega koronavirusa Sars-cov-2. Torej najprej nam Kitajci izvozijo virus, sedaj pa še kirurške maske. Sledi verjetno žrebanje srečneža, ki bo dovolj pogumen, da bo te pakete presenečenja odprl.

Pravni nasveti v času koronavirusa

25 04 2020

Zaradi odločne (termin za pravni pojem “z odlokom omejiti”) omejitve gibanja na svojo občino številni poskušajo najti izgovor, kako to omejitev zaobiti. Eno najpogostejših pravnih vprašanj je…

Ali grem lahko kupit žeblje v Piran?
Seveda lahko. Pa ne pozabit mimogrede skočit ne Bled po gnojilo za rože.

V nekaterih državah je eden izmed utemeljenih razlogov da odideš izven stanovanja in stroge karantene sprehajanje živali. Marsikdo si je zato kupil psa, nekaterim se ne ljubi ukvarjati s psi in se potem sprehajajo z zlatimi ribicami in akvarijem v naročju. In organi nadzora imajo potem velike težave da ugotovijo onkraj razumnega dvoma ali je tako sprehajanje še utemeljeno, ali pa gre zgolj za norčevanje iz diktature.