Archive for the ‘Znanost’ Category

Seks kar tako

20 09 2020

Kot sam opažam, ko poslušam in berem po spletu, je zlasti med moškimi popularen seks kar tako, seks brez kakršnihkoli obveznosti, odgovornosti, ciljev ali čustev. Zgolj zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb. Jesti, spati in seksati. Verjetno v obratnem vrstnem redu. Torej čisto nasprotje od verza Jaz ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce (Sidharta – Na Soncu).

Ker jaz ne verjamem v srce, me zanima samo telo.

Kot sem v enem zapisu že napisal, je življenje poleg vsega ostalega očitno tudi precej kompleksna miselna igra, ki ima svoja pravila in se na naše poteze odziva, rezultat pa je za igralca lahko bolj ali manj ugoden. Torej nima smisla v življenju početi kar nekaj, ampak moraš vedeti točno kaj počneš in zakaj to počneš.

Eden glavnih ciljev te igre, morda pa celo glavni cilj za večino igralcev je kot vse kaže najti pravo ljubezen, torej nekoga, za katerega se ti potem zdi, da je bil ustvarjen zate in je tvoj idealni par. V idealnem primeru se najdeta skupaj duši dvojčici, kjer gre pa potem za popolno ujemanje. Ampak ker gre za igro, to ni enostavno in v to se lahko prepričamo, če se samo ozremo okoli sebe. Kot sam opažam, danes zelo malo parov zdrži prav dolgo skupaj in očitno so se našli skupaj taki, ki skupaj ne sodijo oziroma je ujemanje prešibko, da bi se lahko taka zveza obdržala. Po kakšnem ključu so se našli skupaj, ne vem. Pri nekaterih je šlo verjetno samo za strast in je od začetnega ognja hitro ostala samo še žerjavica, ali še to ne. Nekateri so se našli tako, da so gledali, ali imajo skupna zanimanja in hobije. Nekateri so se našli tako, da so gledali, kaj kdo poseduje in kakšen avto vozi. Nekateri so si bili na prvi pogled simpatični, pa so kasneje ugotovili, da je človek, ki jim je bil na začetku simpatičen, sedaj antipatičen, ker ima lastnosti, ki jih preveč motijo. Nekateri taki pa celo ostanejo dlje časa skupaj kot nekakšni “poslovni partnerji“, sploh če so vmes še otroci.

Seks je v tej igri prvenstveno seveda namenjen reprodukciji, torej nadaljevanju človeške vrste. Je pa seveda seks lahko namenjen tudi užitku dveh, ki sta se odločila, da sta za skupaj in je potem to tudi del njunega medsebojnega odnosa. Za marsikoga zelo pomemben del.

Ampak seks dela tudi dojenčke in obstaja velika razlika, ali ti odraščajo v ljubečem okolju, kjer sta se našla dva, ki zares sodita skupaj v tej igri in bodo taki otroci zrasli v zrele osebnosti, ki bodo razumeli vsaj na podzavestnem nivoju, kaj je glavni cilj te igre in bodo znali tudi sami ljubiti in bodo ljubljeni, ali pa bodo živčne razvaline, ki bodo vzorce, ki so jih videli pri svojih starših, prenesli naprej na svoje otroke. To pa je ogromna in za marsikoga v tej igri bistveno bolj usodna razlika, kot si mislimo. Nasprotje od ljubezni pa je sovraštvo in če bi šli to igro malo bolje analizirati, bi verjetno ugotovili, da so najbolj problematični ravno tisti, ki ali sploh ne znajo ljubiti ali pa niso dosegli glavnega cilja te igre in počno neumnosti, namesto da bi se potrudili in počeli potem kaj lepega z nekom, ki je bil ustvarjen za njih.

Seks kar tako pa je v tej igri taktično gledano neumnost, saj te samo oddaljuje od glavnega cilja, poleg tega pa ponavadi s seboj prinaša cel kup raznih težav in zapletov. Skratka seks kar tako je past, v katero se jih veliko ujame. Ujame zato, ker zadovoljujejo samo svoje osnovne človeške potrebe.

Kdor misli, da na tak način vadi za tisto pravo, pa je največji bedak v sobi, saj zelo verjetno nikdar na tak način ne bo prišel do tistega pravega.

Pri seksu kar tako gre dostikrat tudi za navadno sprenevedanje.

Po moje ni prav veliko moških, ki ženski, ki so jo izbrali za seks kar tako, direktno povedo, kaj zares mislijo in želijo. Namreč če to direktno povedo, se možnost, da to dobijo, bistveno zmanjša. Seveda obstajajo tudi ženske, ki jim to paše, samo te so po moje v manjšini in take ni prav lahko najti, razen v kakšnih swingerskih klubih. Če ne povedo direktno, kaj želijo, pa gre potem takoj za sprenevedanje, saj moški ni iskren, kaj zares želi. Pa tudi če moški prizna, kaj zares želi, tega precej žensk po moje ne jemlje resno, saj si mislijo, da ni zares tako in da ko jo bo bolje spoznal med rjuhami in mu bo pokazala vse svoje adute, ne bo več samo seks kar tako, ampak bo dobila nekoga, ki jo bo imel rad, jo bo dolgo v noč božal, objemal, poljubljal in mu bo pomenila vse na tem svetu. Ampak potem se izkaže, da gre vendarle samo za seks kar tako, ki se konča hitro, morda za sabo še pobriše in odide. Ostane pa samo še eno razočaranje več.

Večina ljudi je poleg vsega ostalega tudi čustvenih bitji in taka dejanja lahko povzročijo hude duševne brazde in bolečino. Torej to ni potem samo seks kar tako in to ni isto, kot če nekomu pokažeš sredinca, ker v avtu prepočasi speljuje na semaforju. Seks je v medčloveških odnosih zelo pomemben in lahko tudi zelo nevaren dejavnik, če se ga zlorablja oziroma uporablja napačno.

Ampak osnovni problem pa je v tem, da kot kaže večina sploh ne ve, da se nahaja v igri, ki ima pravila in cilj. In če želiš v igri priti do kolikor toliko ugodnega rezultata zate, moraš kot rečeno vedeti, kaj počneš in zakaj sploh to počneš. Seks je že ena izmed takih reči v tej igri, kjer moraš dobro vedeti kaj počneš in zakaj. Seks nikakor ni mišljen kot neka hitra prehrana in samo zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb.

Pa bom vse skupaj ponazoril še na primeru, ki bo upam fantkom bolj razumljiv.

Film Top Gun 2 prihaja v kine šele naslednje leto zaradi epidemije novega koronavirusa, zato se postavimo v vlogo mornariškega pilota iz prvega dela, ki upravlja večnamenskega, dvosedežnega lovca F14 – Tomcat (mačkon po naše). Ta lovec smo v tej domišljijski vlogi mi. Je pa res, da ga je mornarica ZDA že umaknila iz aktivne uporabe, v Top Gun 2 pa menda nastopa večnamensko letalo vrste F/A-18 Super Hornet.

vir: aircraft wiki

Seks je v tej domišljijski vlogi izstrelitev radarsko vodene rakete AIM-54 PHOENIX, ki stane več sto tisoč USD. Take rakete mornariški piloti ne izstrelijo kar tako, za zabavo, na jadralna ali celo potniška letala. Tudi ne izstrelijo teh raket samo zato, da se nekaj pobliska ali da zadovoljijo svojo potrebo po streljanju raket. Odločitev, da pilot tako raketo izstreli, je zahtevna, saj takih raket nimaš prav veliko pod trupom, raketa je draga, če storiš napako, pa lahko sestreliš tudi kaj takega, kar nisi hotel. V najslabšem primeru celo koga iz tvoje formacije. Pred izstrelitvijo pilot preveri več reči, med drugim tudi to, ali je taka raketa sploh primerna za to tarčo in ali se da uporabiti kaj drugega. Če je identifikacija tarče pozitivna in je tako močno in drago orožje primerno za razdaljo in vrsto tarče, potem pilot raketo izstreli in ta po izstrelitvi samodejno zasleduje tarčo. Če se tarča učinkovito ne brani, kar pa je pri takem radarsko vodenem orožju težko, sploh če letalo nima stealth tehnologije, je zadetek zanesljiv. Pod trupom F14 – Tomcata pa ena raketa manj.

Kaj hočem v bistvu povedat?

To, da seks v tej igri uporabiš takrat, ko se ti zdi, da si našel glavni cilj, pravo ljubezen, torej čim bolj idealnega partnerja in ti občutki pravijo, da je to to. Torej gorijo same zelene lučke. Če so zraven še kakšni posebni učinki, kot so iskrice, nenavadna naključja ali občutek tesne povezanosti, toliko bolje, saj ti s tem igra potrjuje, da si uspel. In če gre vse po sreči, se še ena zgodba odvije kot v pravljicah.

Če pa igra ugotovi, da se ne znaš igrati, te pa potem pusti pri miru, da se igraš po svoje. Če bo belo, ne bo črno, če bo črno, pa bo lahko z nekaj bele sivo.

Ob vsem tem razmišljanju pa sem se spomnil na rek – ne počni neumnosti po nepotrebnem. Kdaj točno pa je potreba po počenjanju neumnosti?

In kaj je ena najbolj pomembnih lastnosti mornariških pilotov?

Disciplina!

Kot pilot upravljaš več deset milijonov vredno letalo in davkoplačevalci si ne želijo, da ga raztreščiš pri pristajanju na letalonosilki, ker si se ga med letom od dolgčasa napil. Nihče si ne želi, da pomotoma sestreliš potniško letalo, ker to je slabo za podobo mornarice v javnosti. Prav tako si nihče ne želi, da za zabavo streljaš rakete vrste AIM-54, ker to je za poznavalce samo zelo drago čudaštvo. Za zabavo piloti mečejo pikado v gostilni ali se z motorjem peljejo proti sončnemu zahodu. Prav tako na nebu ponavadi nisi sam in si del večje formacije bojnih letal. Nihče si ne želi ob sebi imeti idiote, na katere se ne moreš zanesti, ki ne poznajo letala, radarskega sistema in oborožitve, s katero razpolagajo ali pa precenijo svoje sposobnosti in padejo v nezavest zaradi prevelike G obremenitve. Še manj si kdo želi, da te sestreli pomotoma pilot iz tvoje formacije. Zato je disciplina ključna lastnost mornariških pilotov.

Kdo se bo morda vprašal, od kje jaz vse to vem? Veliko berem in ne seksam kar tako. Zato še ostalim ne privoščim tega. Jim pa privoščim, da najdejo ljubezen svojega življenja. O, to pa jim privoščim!

Pa čim več uspešnih izstrelitev, ki bodo zadele tiste prave tarče, ne kar neke naključne tarče, ki so se slučajno znašle na radarju.

Radar Raytheon AN/AWG-9 na večnamenskem lovcu F14-Tomcat je (bil) sposoben hkrati spremljati do 24 tarč v zraku in proti 6 od njih voditi izstreljene radarsko vodene rakete. Ampak to ni bila poanta mojega izvajanja! Spremljanj preveč tarč ali celo več hkrati izstreljenih radarsko vodenih raket tudi ni dobra ideja. Vsaj kar se tiče poante mojega izvajanja. Ko je tarča enkrat izbrana, je po moje bolj modro način delovanja radarja preklopiti v STT (Single Target Track) oziroma fokus na eno samo tarčo. Mora pa znati mornariški pilot pravilno uporabljati in interpretirati vso senzoriko, ki jo ima vgrajeno na svojem letalu. To bi pa lahko bila tudi ena od poant. In občutki. Zelo so važni občutki. Ampak te ima pa serijsko vgrajene pilot, ne njegovo letalo.

vir: Raytheon (na sliki radar APG-73 iz letal F/A-18)

Občutek, biti zaljubljen, je pa tudi nekaj posebnega in dober znak…

Sem pa naredil precej reklame za mornariške pilote, pri nas pa nimamo ene same letalonosilke, kaj šele večnamenskega lovca, kot je bil F14 – Tomcat. Mi je pa neverjetno to, da mornariški piloti, poleg vseh užitkov, ki jim jih nudi mornarica, prejemajo še plačo.

Kdor želi to igro igrati tako, kot je zamišljena, mora seveda imeti zaupanje, da je igra do igralca dobra in da mu do cilja tudi sama pomaga, če se seveda drži osnovnih pravil oziroma zapovedi in ne počne prevelikih neumnosti. Očitno ima igra tudi več nivojev in na težjih stopnjah so izzivi večji, nastopijo razne dileme in težke odločitve. Je pa to področje še precej neraziskano, tako da je tu še veliko priložnosti tudi za kakšne študije in še kakšen doktorat.

Kar je Bog združil, naj človek ne loči pa tako včasih v tej igri celo dobi smisel, saj gre morda res lahko za Divine intervention.

Preberi še:
Iskrice

Razbijanje mitov – narava proti loncu

21 05 2020

Sam se nimam za znanstvenika, ker me preprosto zanima preveč reči, da bi se lahko ozko posvetil samo enemu področju. Rad pa delam razne poskuse, ki mi pridejo na misel. In tako sem letos izvedel poizkus, kaj se zgodi, če peteršilj posejem na prostem in v lonec.

Izhodišče poizkusa je bilo, da vzamem isto seme in ga istega dne, torej hkrati, enkrat posadim v zemljo zunaj na prostem, drugič pa v kupljeno zemljo za rastline in ga posadim v lonec, ki bo postavljen na okensko polico, ki gleda na sončno stran.

Rezultat tega poskusa pa me je zaenkrat nekoliko presenetil.

Peteršilj, posajen na prostem:

petersilj_1

Tu, kjer sem posadil peteršilj na prostem je bil prej plevel, tako da sem zemljo zgolj preštihal in zasadil seme, brez uporabe kakršnihkoli gnojil ali druge priprave. Prav tako sem zalivanje v celoti prepustil naravi, torej kar je uspel zaliti dež. Kje je sicer peteršilj že sramežljivo pokukal iz zemlje, ampak nič omembe vrednega.  Glede na to, kako trenutno kaže sem skeptičen, da bo iz tega kaj zraslo.

Peteršilj, posajen v lonec:

petersilj_2

No, tu je vse skupaj videti že mnogo bolj optimistično, saj peteršilj lepo uspeva, ponekod pa se že oblikuje v značilne liste. Tudi ta peteršilj posebnega tretmaja ni bil deležen, razen da sem ga občasno zalil.

Če na hitro povzamem je rezultat tega poskusa ta, da peteršilj očitno bistveno bolje uspeva v kontroliranem okolju, kot pa zunaj na prostem. Kaj točno ga moti na prostem sicer ne vem, lahko da je bilo premrzlo, premalo dežja, lahko da zemlja ne ustreza. Včasih vem da smo imeli na vrtu veliko peteršilja in vedno je zelo dobro uspeval, tako da tu dopuščam možnost, da jaz ne znam tega pravilno posadit ali pripravit zemlje. Ali pa bi se moral z njim več pogovarjat, če to res kaj koristi.

Tole z mačjo travo pa ni bilo mišljeno kot znanstveni poskus, je pa kljub vsemu rezultat zanimiv.

Vsako leto pomladi kupim mačjo travo in jo posadim v lonce. Jaz temu pravim motivacijska rastlina, ker ta trava je do sedaj vedno bujno zrasla in je naredila v stanovanju nekakšno pomladno zeleno vzdušje. Sicer se mi je marsikdo smejal, ko sem omenjal, da sadim mačjo travo in seveda nimam mačk, ampak na to se kaj dosti jaz ne oziram. Letos pa sem kupil neko bio seme za mačjo travo, pa ne namerno, ampak drugega semena niso imeli. In rezultat letos pa ne ravno navdušujoč.

macja_trava

macja_trava_2

Presenetilo me je, da isto seme, posajeno v povsem enako zemljo in enako gosto, postavljeno na isto okensko polico očitno v nekih loncih uspeva, v drugih pa je “pridelek” skromen. Razlage za ta pojav še nimam. Morda drugo leto naredim kakšen poskus še na to temo. Lahko pa že sedaj zatrdim, da je ta bio mačja trava precej manj košata kot je bila do sedaj, ko sem uporabljal seme, ki ni imelo bio oznake in je bilo verjetno tudi cenejše.

Statistična paralaksa

14 04 2020

Kakšna je verjetnost, da te zadene strela, ki trešči samo vsakih par tisoč let?

Morpheus

25 10 2018

Tole je še en prispevek s katerim želim nekoliko dvigniti nivo znanstvene razprave na tem blogu, da ne bo šlo zgolj za šund. Tokratna tema pa iskanje oziroma seštevanje prednikov.

Kot sem v enem prejšnjih znanstvenih prispevkov zapisal smo danes nekje 13,7 milijarde let od začetka prostora in časa. Ta številka se zdi morda komu res zelo visoka, ampak čas je relativen, tako da morda obstaja kje tudi kdo, ki mu to ni tako zelo visoka starost. Za naše pojmovanje časa pa gre seveda za ogromno število let, ki so že pretekla od začetka.

Sedaj pa sledi miselni poskus.

Da smo nastali (ljudje temu pravimo rodili) nekega lepega dne mi je posledica dejstva, da sta naša starša (oče in mati) počela nekega lepega dne nekaj, kar sodi pod xxx. Da sta nastala naša dva starša, sta morala njuna starša (naši dedki in babice) početi nekega lepega dne nekaj, kar sodi pod xxx. Torej matematična vrsta gre nekako takole, da ne dolgovezim preveč in ne zaidem na področje, kjer bi moral spremeniti kategoriziranje tega bloga vsaj v NC-17:

1 – 2 – 4 – 8 – 16 – 32 – 64

Torej če pogledamo od nas nazaj v preteklost za pet generacij je bilo v ta proces vključenih 30 ljudi, pri čemer seveda sebe ne smemo šteti, ker pri našem nastanku nismo sodelovali.

Misleči človek oziroma Homo sapiens se naj bi pojavil pred približno 200.000 leti v Afriki. To je gledano s stališča starosti Vesolja in v primerjavi z našim pojmovanjem časa praktično pred eno sekundo ali še celo manj (to se mi ne ljubi natančno računat, ker za samo izvajanje ni bistveno).

Statistično gledano danes človek živi v povprečju 79 let. Koliko je živel včasih ne vem, ampak če predpostavim, (vejica!) da je živel v povprečju Homo sapiens 20 let, je to prek palca 10.000 generacij da pridemo do nas. Iz matematične vrste objavljene zgoraj in te številke se da približno izračunati koliko ljudi vrste Homo sapiens je sodelovalo pri našem nastanku. Gre pa jasno in še vedno za neprekinjen niz.

Torej uporabimo spodnjo enačbo pri čemer za k vzamemo 10.000:

vrsta

in dobimo:

vrsta_1

Tole je videti zelo visoka številka vseh sodelujočih pri našem nastanku samo iz vrste Homo sapiens. Ampak tu se ta miselni poskus šele dobro začne!

Homo sapiensa niso kar povlekli ven iz nekega čarobnega klobuka, tako kot zajce. Tudi Homo sapiens se je razvil iz neke druge vrste oziroma podvrste.

EVOLUCIJA
vir: Internet

Če se pomikamo skozi čas nazaj in računamo gornjo enačbo se število sodelujočih pri našem nastanku seveda izjemno hitro povečuje in število postaja čedalje bolj pravljično.

Potem pa pride preobrat oziroma s tujko twist.

Namreč po trenutnem vedenju so se prvi enocelični organizmi na Zemlji razvili 4000 milijonov (4 milijarde) let v preteklosti in to samo nekaj sto milijonov let po nastanku tega planeta.

Torej ko tako potujemo nazaj skozi čas in seštevamo vse prednike moramo nekje priti do točke, ko pa se število sodelujočih pri našem nastanku začne zmanjševati (resno Onyx!? – dejansko se začne zmanjševati hitrost naraščanja številke, ki pa je takrat že itak absurdno visoka!), saj moramo v limiti priti do tiste prve celice, s katero se je življenje oziroma evolucija življenja na tem planetu začela.

Naš načrt oziroma DNK zapis je tako produkt razvoja 4 milijard let in pri čisto vsakem od trenutno 7,53 milijard ljudi na Zemlji gre za neprekinjeno vrsto oziroma niz od prve celice dalje (ja, nepredstavljivo!). Je pa jasno težko imeti za svojega prednika neko pošast iz globin, ki je živela pred milijoni let v oceanih tega planeta.

Sodi pa na področje splošne teorije relativnosti časa dejstvo, da današnji človek živi v povprečju 79 let, njegovi pra pra pra predniki pa so živeli morda samo par dni, ali par ur ali morda še manj. Ampak ni bistven čas, bistveno je dojemanje časa.

Moje zgornje izvajanje je seveda temeljilo na predpostavki, da tu ni neke hude magije in da nihče ne vleče zajcev kar iz klobuka. Če pa obstaja magija in dejansko v nekem trenutku na časovni osi res nastopi Stvarnik, ki lahko nekaj ustvari iz nič, potem pa to izvajanje nima smisla in se enačba podre.

Seveda pa se teorija evolucije vrst in Stvarnik ne nujno izključujeta! Po mojem mnenju obstaja povsem realna možnost, da je pri tej evoluciji živih bitji na tem planetu kdo sodeloval in prispeval svoje znanje, voljo, ideje, potrpljenje in nenazadnje veliko domišljije

Samo toliko, da ne bo kdo rekel, da na mojem blogu ni ničesar na temo (poljudne) znanosti.

Poglej še:
– Evolution On Earth In 60 Seconds


Morpheus (/ˈmɔːrfiəs/ or /ˈmɔːrfjuːs/) is a Greek god of dreams who appears in Ovid’s Metamorphoses[wikipedia]

Live Die Repeat

24 10 2018

Zgrožen sem opazil, kako malo je na mojem blogu resne znanosti. Večinoma gre za nek šund in pa veliko kritike politikov, ki jim ni čisto nič mar za malega človeka, ampak jih zanima samo koliko všečkov bo dobil posnetek na Instagramu, kjer na stara leta bordajo na Krvavcu. Ampak s tem da bordajo na stara leta in to ponosno delijo z drugimi na Internetu ne bi bilo načeloma nič narobe, če bi tudi njihovi upokojenci lahko na Internetu delili posnetke kako lahko s težko prisluženo pokojnino dostojno preživijo in jih ne bo strah, kako bodo vsak mesec plačali položnice in privarčevali še za stroške ogrevanja, medtem ko politiki na Instagramu bordajo, igrajo golf, pečejo hobotnice na žaru, se vozijo s helikopterji in tako dalje.

Sedaj pa nazaj k resni znanosti.

Nekako splošno sprejeta teorija je, da je Vesolje nastalo v enem samem trenutku pred 13,7 milijardami let z Velikim pokom (Big Bang), nakar pa potem niso nastajali veliki pokovci temveč Zvezde, ki so si ustvarile svoje planete.  Zvezde so se združevale v večje skupine imenovane Galaksije, Galaksije pa v Jate. Tega je v tem Vesolju dobesedno ogromno, samo število pa je odvisno od tega, kdaj je postavljeno vprašanje. V bistvu so številke tako neverjetno gromozanske, da ob njih izpade celo inflacija v Zimbabveju nizka.

To teorijo nastanka Vesolja nekako potrjujejo tudi izračuni in meritve, je pa trenutno videti, kot da se Vesolje širi oziroma da se vsi oddaljujejo od vseh in je praznine čedalje več.

Sedaj pa pride zanimiv del in sicer ali Vesolje tudi kdaj umre?

Teoriji sta glede tega trenutno dve in sicer prva je ta, da Vesolje dejansko umre tako, da se v nekem trenutku v prihodnosti tako zelo razširi, ko lahko rečemo, da je masa (in seveda energija, kar je v bistvu isto oziroma gre zgolj za stvar percepcije) na kubični meter prostora sedaj pa čisto zares zanemarljiva oziroma ni ničesar več. Ampak še vedno nekaj nekje je, ker ni moglo vse to kar izginiti. Tu gre v bistvu za matematični problem zaokroževanja, pri čemer pa po moje še ni čisto jasno, kdaj se lahko to kar tako enostavno zaokroži na nič.

Do tu nekaj je, od tu naprej pa ni ničesar več?

Druga teorija pa je mnogo, mnogo bolj zanimiva in pravi, da se širjenje Vesolja v nekem trenutku ustavi in se začne obraten proces, ki se konča z novo singularnostjo prostora in časa, nakar sledi nov Veliki pok in ponovno širjenje. Torej gre za nekakšen ciklični pojav tako kot bitje srca.

Vprašanje, s katerim sem se resno ukvarjal že v srednji šoli pa se glasi:

Če se Vesolje res širi in krči, torej če drži druga teorija in se med tem procesom nikdar in nikjer ne spremenijo fizikalni zakoni, ki te procese urejajo in strogo določajo, potem v natančno istem času tega cikla širjenja Vesolja nastanemo zopet mi, povsem enaki, z enako življenjsko zgodbo in ob trenutku X na časovni premici nas piči natanko isti komar na natanko isto mesto kot nas je že prej N krat. In če se ta ciklični pojav ponavlja v neskončnost smo v bistvu večni tudi mi, kar bi lahko razložilo tudi učinek, ki mu pravimo deja vu (že videno). Lahko bi se reklo, da smo tako na nek način zapisani v sam DNK Vesolja.

Problem, oziroma izziv ki ga pa še vedno nisem uspel pametno rešiti pa se glasi, kako si pustiti tu in sedaj neko znamenje (Omen), da bi mi ko se naslednjič ta cikel ponovi morda uspelo najti dokaz, da sem tu že enkrat prej bil in me je pičil natanko isti komar?

Seveda resna znanost pa ne zastavlja samo vprašanj, ampak išče tudi odgovore nanje oziroma resna znanost se šele začne v trenutku, ko se pojavi pravo vprašanje.

Zgodovino Vesolja si lahko predstavljamo kot gledališko predstavo, v kateri igralci v obliki energije, materije, Zvezd in planetov plešejo na Kozmičnem odru po scenariju, ki ga določajo zakoni fizike. Izziv za kozmologe je, da dojamejo zgodbo predstave, čeprav so prišli v gledališko dvorano 14 milijard let prepozno, šele dolgo po odločilnih otvoritvenih prizorih.

Citat iz knjige Endless Universe: Beyond the Big Bang

Note to self: Skrivnost ni v tem kar vemo, skrivnost je v tem kar smo.