Odlične novice

01 06 2021

Kot kaže je inflacija v evro območju končno dosegla 2%, kar je bil že nekaj let cilj Evropske centralne banke. Izvrstno! Naslednji cilj je potem 4%, ali gremo kar takoj na 8%?

Do inflacije 50% mesečno, kar je potem pa že hiperinflacija, je še nekaj časa.

Inštalacija

01 06 2021

Nekdo je imel kot kaže precej viška slovenskih zastav in jih je odložil kar v parku Tivoli. Se jih ni upal zabrisati v kanto za mešane komunalne odpadke, ker je za to verjetno zagrožena globa v Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Sploh če stran vržeš naenkrat toliko zastav.

Je pa vse skupaj spretno zapakiral kot nekakšno “umetniško inštalacijo”. Poanta vsega tega naj bi namreč bila, da je od lani, ko je bil razglašen konec epidemije, umrlo še 4265 ljudi zaradi Covid-19.

Kot ponavadi je verjetno tudi ta inštalacija usmerjena proti nekom. Upam da se tarča te inštalacije nekje med vsemi temi slovenskimi zastavicami prepozna. Če se ne prepozna, se naj nad sabo zamisli trenutni premier. Vsaj on bi se moral zamisliti nad vsemi temi zastavicami.

Kar se same epidemije Covid-19 tiče, se je vedelo že na začetku, da bo podobno kot v ostalih takih primerih trajalo nekaj let, da bo epidemija izzvenela, sam virus pa bo med nami ostal še leta in desetletja, tako da bodo za tem virusom ljudje umirali še zelo dolgo. Povsem umakniti iz populacije in vrniti nazaj v laboratorij se ga žal ne bo dalo več. Napaka je bila storjena in število mrtvih je že šlo v milijone. Delavci v teh laboratorijih oziroma “inštitutih za virologijo” bi morali zelo paziti, da se ne prehladijo s svojimi virusi.

Bo pa verjetno ta epidemija tudi dobra lekcija za vse ostale laboratorije in inštitute po svetu, ki se prav tako igrajo z virusi, bakterijami in ostalim “biološkim orožjem”, da preverijo svoje varnostne protokole in ob tem morda še razmislijo, ali se ne igrajo z nečem, kar je prenevarno, sploh če povsem ne razumeš, kaj počneš in kakšne so lahko posledice “manjše nepazljivosti”.

Učinek metulja (butterfly effect) med drugim tudi pomeni, da majhna napaka ali nepazljivost na enem koncu sveta, lahko povzroči filmsko katastrofo svetovnih razsežnosti po celem svetu.

Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo – je eden izmed bolj znanih Murphyevih zakonov, ki bi se ga morali učiti v šolah.

V Kitajščini se menda ta zakon napiše takole:

「凡是可能出錯的事就一定會出錯」

Lepa misel za na vhod kakšnega inštituta.

Seveda sam nimam nobenih dokazov, da je virus res ušel iz laboratorija in to nedvoumno dokazati bo težko, sploh če nekomu ni v interesu, da bi se to odkrilo. Ne verjamem pa v naključja.

vir: založnik

In kaj se je zgodilo v z vsemi temi zastavicami? Nič posebnega. Naslednji dan je prišla komunala in so jih odpeljali. Park Tivoli je spet tak, kot mora biti.

Vse foto: Dr. Onyx

Avtodrom Rakitna

31 05 2021

Ko je vreme zunaj lepo, so novice o smrtih motoristov na naših cestah precej pogoste. In temu se jaz sploh ne čudim, glede na to, kaj nekateri počnejo na naših cestah.

V zadnjem času sem šel večkrat z električnim kolesom na Krim in na odseku asfaltirane poti, ki pelje iz Preserja proti Rakitni sem opazil, da je ta cesta očitno nekakšen neformalni avtodrom za motoriste. Danes pa me je večkrat prehitel nekdo, ki je očitno treniral ter vozil po tej cesti kot bi bil na dirkaškem poligonu in bi dirkal na čas. Prvič sem mislil, da leti v nizkem letu za mano neko vojaško letalo, potem pa zleti v dirkaški pozi mimo mene motorist. Glede ocene hitrosti težko rečem, je šlo pa izjemno hitro, tako da me je postalo zanj strah. Po moje je bila njegova hitrost v klanec navzgor na ravnem odseku prek 150 km/h, pri čemer je zavoje vozil tako, kot se jih vozi na dirkah, kjer lovijo stotinke sekunde in ni prometa v nasprotno smer.

Jaz verjamem, da motor obvlada in morda je celo kakšen aktivni ali bivši dirkač na motorju. Vendar to je kljub vsemu navadna cesta, ki ni zaprta za motorni promet. Kaj bo storil, ko bo kdo z avtomobilom ravno takrat, ko on izboljšuje rekord te proge, pripeljal v nasprotno smer in tudi sam sekal ovinke, se verjetno ta motorist ne sprašuje. Jaz pa približno vem, kaj se v takem primeru lahko hitro zgodi. Če se bo avtomobilu poskušal izogniti pri tako visoki hitrosti, bo izgubil “oblast nad motorjem”, kot to običajno zapišejo v črni kroniki in se raztreščil ob cesti, če ne, se bo čelno zaletel v avtomobil, poletel po zraku in si polomil vse kosti na drevesih ob cesti, ki bodo zaustavile let. Občutek umiranja, ki ga bo doživel, bo trajal manj kot tri sekunde in bo podoben, kot bi se z velike višine vrgel na tla. Občutek, kot bi se ti v trenutku polomile vse kosti. Umetnost varne vožnje po cestah je ravno v tem, da predvidiš nepredvidljivo in upoštevaš možne napake ali nevarno vožnjo ostalih voznikov. Na svoje napake med vožnjo lahko vplivaš, ne moreš pa na napake ostalih. Tudi zaradi tega se na cestah umira.

Po moje ta država nujno potrebuje nekje avtodrom, kjer bodo lahko taki kot je ta in številni drugi, ki imajo v sebi need for speed varno preizkušali meje sebe in svojih vozil ali pa si hitro vozilo izposodili. Ne pričakujem sicer, da bomo dobili nekakšen Slovenski Red Bull Ring, kot je v avstrijskem Spielbergu, lahko pa bi naredili nekaj podobnega. Tako bodo lahko vsi ti cestni dirkači varno preizkusili, kako dejansko izgleda hitra vožnja na dirkališču in marsikdo bo pri tem opazil, kako zelo hitro lahko avtomobil ali motor zanese s ceste, ker če kaj vedno deluje na vozilo, je to fizika. Fizike se ne da nikakor izklopiti in tu zaenkrat ne pomaga nikakršna tehnologija.

Kot vse kaže bo tudi letošnja motociklistična sezona za marsikoga od njih zadnja. Tako kot fizika, na tem planetu vedno in povsod deluje naravna selekcija. Tudi tega se ne da nikakor izklopiti. Lahko pa vsaj zmanjšaš verjetnost, da se enkrat tudi sam ne znajdeš na straneh črne kronike kot žrtev naravne selekcije.

Ta motorist, ki je na cesti proti Rakitni preizkušal meje sebe in svojega motorja, vozi po robu. Ob taki vožnji, bi veljalo vnaprej razmisliti o napisu na nagrobnem spomeniku. Ne najslabša možnost je napis – Ne bodi žalosten, da se je končalo. Bodi vesel, da se je zgodilo…

Ne, ta napis v tem primeru ne bi bil najboljši! Lahko bo napačno razumljen.

OPOMBA:
24.06.2021, torej manj kot en mesec po tem zapisu se je točno na tej cesti med Rakitno in Preserjem ubil motorist, potem ko je na enem izmed ovinkov padel med vožnjo po klancu navzdol.

Primopredaja poslov

31 05 2021

Leta 2007 sem na predsedniških volitvah kandidiral kot virtualni predsedniški kandidat in požel eno samo simpatijo.

Menda so naslednje leto ponovno predsedniške volitve in tokrat resno razmišljam, da bom zares kandidiral, torej ne samo kot virtualni predsedniški kandidat. Če mi uspe zmagati in postanem predsednik te države, se že vnaprej veselim primopredaje poslov z Borutom Pahorjem!

Verjetno bom na primopredaji poslov dobil samo pisna navodila, kako skrbeti za zlato ribico. Pa morda še vizitko od vrtnarja.

Še vedno pa nameravam zaprositi za politični azil ob mojem prvem uradnem obisku v tujini. To se bo upam spoštovanim mojim volivcem zdelo zabavno.

Prikrita inflacija

31 05 2021

Da inflacija ne nastopa samo v oblikah, ki jih izračuna statistični urad, tokrat primer iz naše obale.

V nedeljo sem bil prvič letos pri nas na morju in sem šel s kolesom iz Izole do mejnega prehoda Sečovlje. Vmes sem se ustavil v Piranu na kalamarih, v isti gostilni kot lansko leto večkrat. Natakarji in natakarice so ostali isti, zato predvidevam, da se lastnik ni zamenjal. Sem pa presenečen opazil, da je porcija postala letos pol manjša, za ceno pa se ne spomnim. Možno da so se celo še podražili. O kakovosti hrane pa niti nima smisla pisati, saj je na nivoju slabšega fast fooda! Ko sem to zagledal, bi najraje vstal in odšel, pa sem se premagal in brez ugovarjanja požrl, kar so mi prinesli. Me pa seveda tu ne vidijo nikdar več.

Poanta tega zapisa pa je prikrita inflacija. Namreč inflacija se ne odraža nujno samo v višjih cenah izdelkov in storitev, ampak se lahko pojavlja tudi v obliki, ko za isti denar dobiš nečesa bistveno manj. Recimo pol manj kalamarov v tem primeru. Ampak tega seveda statistika nikjer ne beleži. Verjetno je takih in podobnih prikritih oblik inflacije še veliko. Nekaj podobnega so slabši izdelki ali slabši vgrajeni materiali za isto ceno. Tudi tega seveda statistika nikjer ne zazna.

V takšnem ekonomskem okolju zelo hitro pade tudi storilnost oziroma so pritiski za zvišanje plač čedalje večji, saj ljudje opažajo, da za svoj denar dobijo precej manj, kot so še pred letom in še bistveno manj, kot so dobili pred dvema letoma. To je pač neposredna posledica tiskanja denarja centralnih bank.

Če vabiš inflacijo, bo ta slej ko prej tudi prišla.

Ko sem šel nekoliko kasneje ponovno na obalo sem opazil, da so se cene na jedilnih listih dejansko tudi močno zvišale in to tudi kar za 30% ali še celo več. Evro kot valuta je povsem razrednoten.

Kuhanje žabe

31 05 2021

Če želiš skuhati žabo, jo ne vržeš direktno v vrelo vodo, ker bo skočila ven. Če želiš skuhati žabo, jo najprej previdno položiš v hladno vodo in potem postopoma višaš temperaturo, tako da žaba ne opazi, da se kuha.

Stara kuharska modrost

Primerna stanovanja

31 05 2021

Ko postane 40 m2 veliko in 40 let staro socialistično stanovanje v Ljubljanskih Fužinah cenovno nedostopno za “srednji sloj” me zanima, kaj pa so potem cenovno dostopna stanovanja za “srednji sloj”? Vlažna kletna stanovanja, kjer živiš med podganami?

Failed once more

29 05 2021

Pred nekaj dnevi sem poslal upravi Tehničnega muzeja v Bistri predlog, da se ponovno odpre park gradu Bistra za obiskovalce, tako kot je bil ves čas odprt, dokler ni nekdo pred leti zaklenil vrata. Pa so mi v odgovoru zapisali, da je še vedno mogoč ogled samo parka, kar stane en evro. In to dejansko drži. Da se kupiti vstopnico samo za park, če bi se kdo recimo rad samo sprehodil po dvorišču bivšega kartuzijanskega samostana, ki je leta 1951 postal Tehnični muzej Slovenije.

Včasih je bil ta park gradu v Bistri moje drugo dvorišče, saj sem se vsakič, ko sem šel tu mimo s kolesom, sprehodil še po parku in spil kavo v kavarni, ki je delovala na dvorišču gradu Bistra. Tudi kot otrok se spomnim, da smo se velikokrat s starši sprehajali po parku, sploh rad pa sem šel okrog jezera in opazoval race, ki so imele na otoku nekakšne lesene hiške. V bistvu je bilo to jezero z racami, ribami in žabami zame takrat še največja atrakcija gradu Bistra.

Kakor se vsaj jaz spomnim, je bilo tako vse do pred leti, ko je nekdo enostavno zaklenil vhodna vrata gradu in vstop ni bil več mogoč, razen seveda če nisi plezal čez zid oziroma se kako drugače znašel ali če si šel v muzej in kupil vstopnico. Do danes pa nisem vedel, da obstaja tudi cenejša vstopnica samo za ogled parka.

Ne vem koliko denarja zberejo letno s temi cenejšimi vstopnicami. Verjetno marsikdo niti ne ve, da je možen ogled parka za en evro. Če je problem denar, bi lahko park ostal odprt in bi zbirali prostovoljne prispevke. Sem prepričan, da na ta način ne bi zbrali dosti manj. Lahko bi si izmislili kakšen trik z metanjem denarja za srečo, tako kot to počno pri vodnjaku Trevi v Rimu in še marsikje. Če kavarna v parku morda še vedno deluje, imajo verjetno zaradi tega precej manj obiskovalcev, kar je tudi izpad prihodka. Lahko pa da so na tak način želeli samo zmanjšati število sprehajalcev po parku, če so menili, da množice ljudi povzročajo škodo oziroma za njih dodatne stroške z vzdrževanjem parka.

Sem pa opazil, da je sedaj jezero z otokom bistveno drugačno, kot sem ga jaz poznal. Race tokrat nisem opazil nobene. Otok na sredini je zaraščen in lesenih hišk za race ni več videti. Možno, da so še skrite kje v grmovju. Zaraščena pa je tudi pot okrog jezera. Očitno po njej hodi bistveno manj obiskovalcev, kot nekoč, ko je bil park še odprt.

Ampak ne glede na vse ostaja Slovenski tehnični muzej zanesljivo ena najlepših lokacij tehničnih muzejev v bližnji in daljni okolici.

In park bi lahko kljub vsemu ostal odprt, tako kot je bil nekoč.

Vse foto: Dr. Onyx

Erotične nočne more

29 05 2021

Zadnjič sem pisal, kako si s skulpturami na mesarskem mostu v Ljubljani da pomagati, če dlje časa nimaš nočnih mor.

Sem pa odkril še eno potencialno zanimivo skulpturo, ki se pa nahaja na dvorišču Smelta v Ljubljani. Ta skulptura pa bi lahko sprožila erotične nočne more. Ni pa še to potrjeno, ker zaenkrat tega učinka pri meni še nisem opazil. Ampak morda se erotične nočne more pojavijo kasneje. Ali pa moraš morda dlje časa strmeti v ta kip?

Vse foto: Dr.Onyx

Razbijanje mitov – Hoteli za žuželke

26 05 2021

Tokratni prispevek v seriji razbijanja mitov je na temo hotelov za žuželke in predvsem ali to sploh služi kakšnemu namenu.

Teh hotelov za žuželke raznih oblik in velikosti je sedaj po trgovinah kolikor hočeš, nisem pa prepričan, ali žuželke imajo to sploh zamar oziroma katera to storitev uporablja. Sam sem kupil za test en tak precej preprost primerek hotela za žuželke in ga obesil na trto.

Po več kot dveh mesecih testiranja lahko rečem, da to kot kaže ne služi prav nikakršnemu namenu, saj v mojem hotelu nisem opazil še nikogar. Pa sem ga dal za nekaj časa tudi na tla, ampak tudi v tem primeru žuželk ni videti, pa sem tole mojo hiško dobro preiskal. Tu gre očitno še za en marketinški trik in izdelek, ki je preprosto povedano neuporaben. Lahko pa me seveda kdo prepriča v nasprotno. Možno tudi, da moraš v tak hotel nastaviti kakšno hrano, da privabiš žuželke.

Enega največjih takšnih hotelov za žuželke sem opazil v Ljubljanskem živalskem vrtu. To je pa pravi Burj Khalifa med hoteli za žuželke. Nisem pa spraševal, če je pri njih obisk kaj boljši od mojega. Nekako dvomim.

Nekaj povsem drugega pa so ptičje hiške, sploh če vanje natreseš kakšno hrano za prostoživeče ptice.

Vse foto: Dr. Onyx

Kot sam opažam sinice najbolj obožujejo sončnična semena. Taka ptičja hiška je pravi hit in vedno dobro obiskana. Nagrada pa ptičje petje in žvrgolenje, kogar seveda to ne moti. Občasno pa tudi ptičji prepiri.

Obrazi zla

25 05 2021

Nekateri obrazi so postali sinonim za zlo. Morda za današnje generacije najbolj znan obraz zla je Adolf Hitler.

Adolf Hitler je podpisan pod 20 milijoni žrtvami nacistične Nemčije. Koliko od teh jih je on sam lastnoročno ubil, ne vem. Povsem možno je, da nobenega. Tudi ne verjamem, da se je on sam spomnil največjih grozodejstev druge svetovne vojne, kot je bil holokavst. Nacistična Nemčija je bila infrastruktura zla in Adolf Hitler bo ostal za vselej obraz te infrastrukture zla. Ali je za časa življenja vedel, oziroma vsaj slutil, da bo postal tako svetovno znan in se bodo o njem številne generacije učile v šolah, ne vem. Ali bi storil karkoli drugače, če bi to vedel, tudi ne vem. Možno da ne.

Ampak poanta tega zapisa ni Adolf Hitler. Adolf Hitler je že polpretekla zgodovina in bo za vedno zapisan v zgodovini civilizacije med negativci. Med največjimi negativci vseh časov. Simbol zla.

vir: wiki

Poanta tega zapisa so številni negativci, obrazi zla, ki so trenutno med nami in oblikujejo svetovno zgodovino. Imenoval tu ne bom nobenega, ker tem ljudem bo sodila zgodovina in verjamem, da se bodo številni med njimi znašli vsaj v lokalnih učbenikih zgodovine. Diktatorji in samodržci, ki danes s pomočjo svojega propagandnega stroja skrbno oblikujejo svojo podobo v javnosti, svoje nasprotnike pa brutalno preganjajo, bodo nekoč predmet prezira in kakšna ura pri predmetu zgodovine v šolah bo posvečena njim. Ena prednost, oziroma za te ljudi slabost časa, v katerem živimo je tudi ta, da obstajajo barvne fotografije, filmi v visoki ločljivosti in v globalnem svetu je vse skrbno dokumentirano. Danes nihče ne more prevarati zgodovine, čeprav si morda kdo to celo domišlja! Čez čas bo vse točno tako, kot mora biti. Vsi negativci točno tam, kamor sodijo v zgodovini in lekcija za prihodnje rodove!

Česar pa jaz pri vsem tem ne razumem in bolj kot razmišljam, še manj upanja, da bi lahko razumem, kako to, da ti ljudje vztrajajo na svojih položajih, kljub temu, da bi pa danes že morali zelo dobro vedeti, kakšna usoda jih čaka? Ali ima res smisel biti obraz zla, medtem ko se bo celotna infrastruktura zla, ki se je zgradila okrog teh ljudi, tej usodi in zgodovinski sramotni izmuznila? Druga liga negativcev je očitno skoraj nepomembna. V zgodovini ostanejo zapisani na prvih straneh samo obrazi zla. Prva liga negativcev.

Zna kdo našteti pet najbolj okrutnih oficirjev SS tretjega rajha? Ve kdo, kdo je vodil koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau? Morda kdo ne ve, kdo je bil Adolf Hitler?

Če še enkrat dobro razmislim, je v bistvu zgodovina do teh ljudi na nek način tudi kruta. Po mojem mnenju niso pomembni samo obrazi zla. Pomembna je celotna infrastruktura zla, ki jo ti obrazi predstavljajo oziroma simbolizirajo ter seveda tudi čas, v katerem so se pojavili, saj so na nek način vsi ti obrazi zla tudi produkt nekega časa v zgodovini civilizacije! Seveda pa lahko aktualni in še živeči negativci kadarkoli odstopijo in rečejo, da se tega ne gredo več. Tudi to je vedno odprta možnost. Ali bi bila zaradi tega zgodovina do njih bolj prizanesljiva, pa ne morem reči.

Morda…

Hudič pri vsem skupaj pa je, da če postaneš obraz zla, ne moreš sam izbrati fotografije, ki jih bodo natisnili v učbenikih zgodovine. Ampak Adolf Hitler se verjetno kaj dosti ne bi pritoževal. Kar se tega tiče, je bila zgodovina po moje do njega precej prizanesljiva. Brčice in postrani počesani lasje pa morda prav zaradi njega danes niso preveč priljubljeni oziroma bi te čudno gledali, če bi tak hodil naokrog.

Garage sale

23 05 2021

The rich see’s economy crisis as a garage sale.

Komentar na spletu.

Ponovno v Arboretumu Volčji Potok

16 05 2021

Po več kot desetletju sem se s strahom odpravil v Arboretum Volčji Potok. Ko sem bil tam nazadnje, sem že nekje pri vhodu zagledal ogromne dinozavre iz plastike oziroma poliestra in od takrat dalje je bila moja prva asociacija za Arboretum Volčji Potok dino park. Po mojem mnenju sodijo dinozavri iz poliestra v arboretum ravno toliko, kot sodijo palčki iz alabastra pred nacionalno opero. Tudi si ne predstavljam, da bi nekdo v Versailles pri Parizu namestil dinozavre v naravni velikosti.

Kakor vem so bili glavni razlog za te dinozavre otroci, torej da večkrat v arboretum privabijo družine z otroci. Otroci pač ne uživajo preveč v sprehodu po parku, med cvetlicami, grmovjem in drevesi, ker ne razumejo, zakaj bi plačeval vstopnino, če vse to lahko brezplačno gledaš na vsakem bolje zaraščenem travniku ali v gozdu. Dinozavrov pa ne vidiš povsod in zraven so še otroška igrala ter sladoled.

Ampak tudi če jaz blazno obožujem vrtne palčke, jih verjetno zato ne bo šel nihče postavljati pred opero, da bi pritegnil v opero tudi občinstvo, ki nadvse obožuje palčke in se mu zdi opera brez veze?

Izkazalo se je, da dinozavri tudi tokrat so in po moje jih je še precej več, kot nekoč. Poleg dinozavrov so sedaj še kiti in celo leteči delfini. Ampak tokrat sem jih zagledal šele proti koncu ogleda arboretuma in me niti niso motili več tako kot takrat, ko sem bil tu nazadnje. Ali gre za drugačne dinozavre, ali so morda boljše umeščeni v prostor, ali pa sem jaz starejši in manj občutljiv na dinozavre. Se pa vidi, da je nekdo od uprave tega parka oziroma arboretuma velik oboževalec dinozavrov in če jim uspe res kdaj oživiti resnične dinozavre, bodo verjetno najprej letali po travnikih Arboretuma Volčji Potok. Arboretuma Volčji Potok – kjer film Jurski park postane resničnost. V primeru, da kakšen T-Rex uspe pobegniti iz ograde pa zna biti v bližnjem naselju Hudo zares hudo. Hudo v hudem. Skoraj idealen naslov za časopise.

Na ostalih področjih se mi zdi, da v času od mojega zadnjega obiska arboretum ni bistveno napredoval. In zame je arboretum tudi nekakšen botanični vrt na prostem, torej pričakujem, da je poudarek kljub vsemu na rastlinah in drevesih.

Ob tokratnem ogledu Arboretuma Volčji Potok mi je prišlo na misel par idej, kaj bi lahko še naredili.

Jaz sicer nisem nek velik ljubitelj francoskega vrta, kjer so glavna atrakcija skrbno negovane in postrižene grmovnice. Prva moja asociacija ob tem so pudlji, ki jih lastniki podobno ostrižejo, kot grmovje v francoskem vrtu. Ampak verjamem pa, da je marsikomu francoski vrt v Arboretumu Volčji potok atrakcija in vem, da je s takim vrtom veliko dela. Nekakšen mali Versailles. Da se otroci ne dolgočasijo preveč, bi lahko tu namestili drona s kamero, ki bi imel vnaprej programiran ogled francoskega parka iz zraka in bi lahko posnetek iz drona gledali na zaslonu. Pogled iz zraka razkrije drugo dimenzijo takšnega vrta, ki jo ne opaziš, če se samo sprehajaš med postriženim grmovjem.

Kaj več bi se dalo narediti tudi s čebelami, saj so čebele in rastline skoraj romantično povezane med seboj. Rastline ponujajo čebelam sestavine, iz katerih te pridne sladkosnednice delajo med, čebele pa skrbijo za opraševanje in s tem razmnoževanje rastlin. V arboretumu sem zasledil glede tega samo čebelnjak, pa še ta je skrit, tako da ga mimogrede lahko spregledaš, če greš po drugi poti. Prostora v arboretumu je veliko, tako da bi lahko tu postavili mali muzej čebelarstva na prostem. Del travnikov bi lahko posadili z medovitimi rastlinami in vse rastline ter drevesa, iz katerih čebele pridelujejo med, označili s kakšnim simbolom čebele. Da se ne bi otroci dolgočasili preveč, bi lahko razvili aplikacijo za pametne telefone, s katero bi skeniral QR kode na takih rastlinah in cilj bi bil, da najdeš v arboretumu vse. Temu se reče gemfikacija učenja, torej se s pomočjo igre hkrati še uči in izve kaj zanimivega. Ker se čebele odločno branijo z bolečimi piki, se večina čebelnjakom ne upa približati. Tu bi lahko tudi v učne namene uporabili kakšno tehnologijo, kot so recimo HD kamere nameščene znotraj panja in bi tako lahko od daleč opazovali, kaj počno, ko ne delajo oziroma ko ne nosijo medu. Vonja znotraj čebelnjaka pa žal taka tehnologija še ne bo znala pričarati. Za kaj takega pa je potrebno odpreti panj.

V enem delu parka bi lahko postavili kulise nekaj tipičnih starih slovenskih hiš in balkone, okna ter vrt pred hišami okrasili z za take hiše značilnim cvetjem in zelenjem. Primorska, alpska, prekmurska hiška recimo. Pa morda še kakšna.

Del parka bi lahko namenili koristnim nasvetom in demonstracijam glede urejanje okolice hiš, tako da bi bil ta del lahko komu vir navdiha ali pa bi se kaj novega naučil. Lahko bi bile predstavljene različne vrste živih mej, na internetu pa bi si potem lahko pogledal še nasvete za saditev, vzdrževanje, prednosti in slabosti posamezne vrste. Meni so recimo zelo všeč žive meje iz gabra, nisem pa vedel, da pozimi taka živa meja odvrže liste, saj je gaber drevo.

Podobno bi lahko predstavili sodobne smernice v vrtnarstvu, visoke grede in še kaj. Ta del bi verjetno zanimal marsikoga, ki se še ukvarja z obdelovanjem vrta pred hišo, hkrati pa bi lahko bila spletna stran arboretuma vir dodatnih informacij in nasvetov strokovnjakov.

Nekaj več bi se dalo narediti tudi s tipično slovensko starejšo hiško, ki se nahaja nekje pri dinozavrih. Tu se mi zdi, da je nekdo želel narediti tudi manjši muzej, kako je izgledalo nekoč, samo se je ustavil nekje na pol poti, ali pa je zadeva še v delu. V bližini bi lahko posadili tipični sadovnjak, kot so ga imeli včasih skoraj pri vsaki hiši z jablanami, hruškami, slivami in češnjami. Predstavili bi lahko kako so včasih iz teh plodov kuhali žganje. Se spomnim, kako sem kot otrok rad degustiral žganje, ki ga je kuhal stari ata. Včasih se mi zdi da je bil skoraj greh, če bi kdo zasadil na vrtu okrasno drevo, ki nima užitnih plodov ali se iz njega ne da skuhati vsaj žganja.

Morda bo kdo rekel, da to ne sodi v arboretum, ampak če sodijo v arboretum dinozavri, potem sodi sem praktično vse. In ena velika prednost arboretuma je tudi v tem, da se spreminja hkrati z letnimi časi, tako da pozorni obiskovalec lahko vsakič opazi kaj novega. Arboretum spomladi je bistveno drugačen kot arboretum jeseni.

Toliko idej, pa sploh nisem zaposlen v Arboretumu Volčji Potok.

Dovolj Jurskega parka. Sedaj pa še nekaj slik iz arboretuma.

No ja, če dobro pomislim in še enkrat pogledam tudi dinozavri ne izgledajo slabo.

Sem pa tokrat tudi jaz dobil v arboretumu eno idejo.

Zadnjič sem videl v Merkurju neke obdelane okrogle lesene smrekove kole debeline 10 cm in sem razmišljal, da bi naredil okrasno ograjo na vrtu tako, da bi jih eden zraven drugega nabil v zemljo. Ampak zakaj bi uporabil obdelane kole, če bi lahko uporabil drevesa, tako kot v arboretumu? Še lepše bi bile breze, s svojo belo barvo lubja. Nisem pa še našel odgovora na vprašanje, do kakšne debeline drevesa lahko podiraš brez dovoljenja gozdarja? Ne upam se kar v gozd z motorko po ograjo. Vprašanje, če je to zakonito in povsem v skladu s predpisi?

Vse foto: Dr. Onyx

Opomba: Avtor motivov seveda ni Dr. Onyx. Onyx samo slika in kritizira.

Sanjski moški

15 05 2021

Sem se hotel prijaviti za sanjskega moškega, pa so mi dejali, da se za sanjskega moškega lahko prijavijo samo ženske. Očitno nesporazum.

Pravi Črnovrčan

12 05 2021

Pravi Črnovrčan vozi Opla, uporablja orodje Makita in ima žensko iz Zadloga.

Izjava sodelavca iz Črnega Vrha

Včasih si bil pri nas na vasi car če si vozil motor Tomos APN 6, si imel RIZ gramofon in kakršnokoli žensko.

Moja izjava na to izjavo


%d bloggers like this: