Onyx strip club

25 04 2021
vir: CNN

Očitno se moja franšiza širi.

Trava, kako diši ta trava

24 04 2021

Za naslov tega vrtnarskega projekta sem si izposodil refren skladbe Faraonov Kar je res je res.

Ponavadi ko hodim po trgovinah kupujem po trenutnem navdihu. Ko sem v vrtnem centru Eurogarden zagledal leseno gajbico in majhne glinene posodice, še nisem vedel, kaj bom s tem. Potem sem prišel na idejo, da posadim v male posodice mačjo travo. Okrog sem dodal še pokošeno in posušeno travo, kar predstavlja nekakšen kontrast. Seveda mačja trava je komaj posajena in bo zrasla čez čas. Postavitev je trenutno na kuhinjski mizi, lahko pa da bom premaknil kam drugam. Mogoče bi bila dobra kombinacija tudi če bi posadil bele marjetice v posodice? Ali pa v vsako posodico drugačno rastlino…

Na blagajni je sicer prišlo do manjše afere, saj ta gajbica ni bila mišljena za prodajo. Potem je blagajničarka opravila klic v sili in so mi po krajšem pogovoru to gajbico kar podarili. Trenutno je gajbica svetlo zelene barve, ampak verjetno jo bom pobarval v temnejši odtenek zelene.

Foto: Dr. Onyx

Moram razvijati še naprej moj vrtnarski talent in lahko da nekoč postanem Ana Roš Slovenskega vrtnarstva. Ona postreže krompir na slami, jaz pa mačjo travo na posušeni travi. Če to ni vrtnarska ekstravaganca? Posušena trava je pa sicer domača proizvodnja. Vse bio-eko seveda.

Projekt Trava, kako diši ta trava je produkt Onyxove tovarne sanj.

Čebula proti česnu

24 04 2021

V spomin na veliko zmago Uefe in Aleksandra Čeferina proti odpadniškim Superligašem imam v načrtu nov vrtnarski projekt.

Tale ladjica je sicer mišljena kot otroški peskovnik, samo jaz bom vanjo dal zemljo, postavil na vsako stran gredice po en manjši nogometni gol in posadil česen in čebulo tako, da bo videti, kot da igrata eden proti drugemu. Derbi med čebulo in česnom. Za sodnika bom pa verjetno posadil korenje ali rdečo peso. Ladjico imajo v Bauhausu za 119 €, ne vem pa še kje bom dobil nogometna gola. Ampak sigurno tudi to kdo prodaja. Če ne bo šlo drugače, jo grem iskat na Kitajsko. Tam sigurno kdo dela manjše nogometne gole za na zelenjavni vrt.

vir: Proizvajalec

V Onyxovi tovarni sanj pa nastaja še več takšnih vrtnarskih projektov. Obdelava vrta danes za marsikoga nima več nekega smisla, saj vso zelenjavo lahko dobiš v bližnjem supermarketu. Kvečjemu če vrt obdeluješ za rekreacijo ali da vidiš, kako zelenjava sploh nastaja, koliko časa kali seme, kdo vse so škodljivci, kdaj lahko pospraviš pridelek in podobno. Lahko pa vrt zastaviš kot nekakšen zelenjavni Disneyland. Ladjica in v njej nogometno igrišče se mi zdi primerna atrakcija za na tak vrt.

Barcelona – muzej erotike

23 04 2021

Barcelona ima poleg vseh ostalih muzejev in galerij tudi manjši muzej erotike, ki stoji ob turistično najbolj oblegani ulici La Rambli, nasproti najbolj znane Barcelonske tržnice La Boqueria, kjer si zaželiš, da bi imel več kot samo eden želodec. Torej ta muzej stoji dejansko v samem epicentru Barcelone.

Pred par leti sem pisal o tako imenovanih junk muzejih. To so zame muzeji, ki si imena muzej ne zaslužijo, saj gre pri teh “muzejih” samo za izkoriščanje naivnih turistov. Ponavadi ima nekdo stanovanje ob kakšni turistično oblegani ulici ter par sob preuredi v muzej. Muzej socializma, muzej propadli zvez, muzej iluzij, muzej mučilnih naprav in muzej še česa. In turisti ponavadi kar prihajajo, saj se teh par sob znajde na seznamu muzejev poleg muzeja sodobne umetnosti, zgodovinskega muzeja, narodnega muzeja, tehničnega muzeja in podobnih pravih muzejev, pred katerimi turisti stojijo v vrstah. Ali sodi tudi muzej erotike v Barceloni v to kategorijo, ne vem. Če sodi, potem sodi vsekakor med boljše primerke te vrste.

Poleg muzeja erotike stoji prodajalna s plenicami in dudami, tako da gre tu lahko za nekakšen joint venture ali pa celo za istega lastnika. Za nekatere naprave v tem muzeju pa bi skoraj dejal, da sodijo tudi v muzej mučilnih naprav. Še sreča, da obstajajo prijazne kustosinje, ki ti razložijo, kako se je katera od teh naprav uporabljala, če jih vprašaš.

Vsaj zdi se mi tako.

Ne vem pa zakaj sem šel v ta muzej, spregledal pa Muzej sodobne umetnosti, Picassov muzej, Muzej oblikovanja, Casa Mila in še številne druge muzeje? Verjetno je zmanjkalo časa. Barcelona je velika in da bi si vse to pogledal v miru, potrebuješ več kot 14 dni. Sploh muzeji in galerije so znani, da požirajo čas. Kakšen večji muzej ali galerija zahteva cel dan, zelo veliki muzeji in galerije pa cel teden ali še več.

Vse foto: Dr. Onyx

Samo prosim ne me spraševat, zakaj je v muzeju tudi steklenica z mlekom. Tega se tudi jaz nisem upal vprašati kustosinje.

Vsaj zdi se mi tako.

Opomba: V pravnem poduku piše: THIS BLOG IS RATED PG (Parental Guidance Suggested – some material may not be suitable for children!). To ni mišljeno kot šala.

Preberi še:
Junk muzeji

Odgovor ECB

22 04 2021

Iz ECB so mi odgovorili na The Great Fraud of the central banks! tole:


Dear Mr Onyx,

Thank you for your email of 18 March 2021 and sharing your views and observations with the European Central Bank (ECB).

The coronavirus has had an unexpected and large impact on the global economy. Together with the “shutdown” of national economy, this corresponds from the economic perspective to the combination of a contractionary supply shock and an aligned demand shock. 

Back in the second quarter of quartal 2020, a series of prestigious economic institutes had already forecast a double-digit decline in gross domestic product for Germany, Europe and also globally.

Against this backdrop, governments and central banks have launched unprecedented supported packages of previously unimagined dimensions. This will no doubt be accompanied by significant costs, although Germany can benefit from and live off its previously very sound financial policy. 

Previous bouts of hyperinflation (with monthly inflation rates in excess of 50%) have always been caused by sovereigns assuming excessive volumes of debt over longer periods of time in connection with monetary financing by the central bank. This will certainly not be the case in Europe. By their very nature, the current measures are one-off measures of limited scope and duration, even if they will need to be maintained for a somewhat longer period of time. 

For further information, you may also wish to follow the ECB strategy review via the ECB Listens Portal here: https://www.ecb.europa.eu/home/search/review/html/index.en.html

Yours sincerely,

Public enquiries team 
Internal and External Engagement Division 
Directorate General Communications
EUROPEAN CENTRAL BANK


Torej inflacije, ki bi presegla 50% mesečno, po mnenju ECB ne bo. Lahko smo pomirjeni. Kakšnega drugega pametnega zaključka iz tega kratkega odgovora nisem razbral.

Se pa “tiskanje denarja”, oziroma kot se temu sedaj strokovno reče “kvantitativno sproščanje” (QE), ni začelo z epidemijo leta 2020, ampak se je začelo že marca leta 2015. Neposredna posledica take monetarne politike, ki traja sedaj že šesto leto zapored in se je leta 2020 samo še okrepila, je visoka rast cen naložb, med drugim tudi nepremičnin in razvrednotenje prihrankov varčevalcev na bankah. To so v odgovoru spregledali oziroma je verjetno edini komentar na to “no comment“.

Banke sicer resda v takem okolju varčevalcev dejansko sploh več ne potrebujejo, saj jim likvidnost zagotavlja neposredno kar sama centralna banka, vendar to pa v praksi tudi pomeni, da velika večina denarja na bankah ni vezanega, ampak se ga lahko kadarkoli dvigne. Torej idealno okolje za bank run. Bomo videli, če bo v takem primeru centralna banka še sposobna zagotavljati vso potrebno likvidnost. Samo v Sloveniji je menda na bankah denarja za več kot 23 MRD evrov. Težko ocenim, koliko je to prostorsko v bankovcih po 100 €, ampak zdi se mi, da bo potrebno kar nekaj težkih kamionov ali celo vlakovnih kompozicij denarja, če bodo želeli izplačati samo Slovenske varčevalce. Kje so še vsi ostali!

Čeprav vem, da centralna banka nima nekih nalog s področja izobraževanja, vendar kljub vsemu se mi zdi, da dajejo mlajšim generacijam napačne signale v smislu, da je varčevanje nekaj slabega in da varčevalce prve pokradejo. Mladina potem to razume tako, da je potrebno z denarjem delati tako, kot z igralnimi žetoni v igralnicah. Torej položiti stave. In trenutno večina mladine po mojem mnenju stavi na kripto tržnici. Resda nekateri odpeljejo domov novega lambota, ampak v primeru zloma trga bodo lahko številni ob vse prihranke. To je slabost igralnic. Dobitek je odvisen od sreče in to ne more biti nikdar resno varčevanje.

Lahko si sicer Evropska centralna banka domišlja, da s tako denarno politiko pomaga tudi mladim, da lažje pridejo do stanovanj. Drži, da so krediti lažje dostopni in obrestna mera pri hipotekarnih kreditih zelo nizka, ampak taka monetarna politika je povzročila visoko rast cen nepremičnin. Torej ponujajo poceni kredite za zelo draga stanovanja! Po drugi strani številni mladi sploh niso kreditno sposobni za nakup stanovanja, saj nimajo privarčevanih dovolj sredstev za polog ali pa imajo preslabo kreditno oceno. Taka monetarna politika dejansko najbolj koristi najpremožnejšim, ki lahko s poceni krediti kupijo drugo, tretjo, četrto ali peto investicijsko nepremično. Ali je namerno to tako težko sodim. Po moje je. Saj tudi centralni bankirji niso neumni in dobro vidijo, kaj povzroča njihova monetarna politika.

Jaz sicer razumem, da želijo centralne banke s takimi ukrepi monetarne politike med drugim tudi zvišati potrošnjo, ampak učinek je morda ravno nasproten in se bo inflacija zvišala zaradi drugih razlogov. Namreč danes lahko vsak opazi, kako hitro se dražijo nepremičnine, kako rastejo cene zlasti ameriških delnic, kako je zrasla cena zlata, sploh pa cena raznih špekulativnih kriptovalut. Kot sem enkrat že napisal, si tudi “običajni” ljudje želimo obogateti, ne pa samo trošiti, torej vsakih par let kupiti novo kuhinjo, nov televizor ali nov avto, kar povzroči tako imenovan “money velocity” in prispeva k zvišanju uradno izračunane inflacije.

Torej okolje ničelnih obrestnih mer in lahko dostopnega denarja je dejansko ena velika reklama za naložbe, ne za potrošnjo!

V takem okolju ne greš kupovati novega avtomobila, nove kuhinje ali novega televizorja, ampak ves razpoložljiv denar vložiš v naložbe, ali še bolje greš na banko po čim višji kredit, z čim nižjo fiksno obrestno mero ter greš kupiti investicijske nepremičnine in postaneš najemodajalec (landlord). Ampak vsi ti, z visokimi krediti za naslednjih 30 let, bodo naslednjih 30 let bolj slabi potrošniki, saj jim ne bo ostalo prav veliko od plače, da bi lahko trošili in kupovali reči, ki jih dejansko večinoma sploh ne potrebujejo. To pa je nočna mora potrošniškega kapitalizma. Potrošniki, ki ne morejo ali nočejo trošiti.

Če bi bil nekoliko mlajši, bi zaprosil za pripravništvo na sedežu ECB v Frankfurtu in bi potem pisal take odgovore. Pripravniška plača na sedežu ECB v Frankfurtu pa je verjetno nekajkratnik sedanje plače.

Ja vem. Delam se še bolj neumnega, kot sem, da ostalim ni nerodno. Centralne banke samo sledijo temu, kar počne ameriška centralna banka FED. Ampak to v ničemer ne zmanjša njihove odgovornosti! Če jaz sledim serijskem morilcu in počnem natančno isto, kar počne on, nisem nič manj okruten serijski morilec!

Večerja na Krimu

21 04 2021

Tole sedaj počasi postaja že tradicionalno. Večerja na Krimu.

Krim je sicer od mene oddaljen 20 km v eno smer in leži 800 metrov višje, ampak z električnim gorskim kolesom je to nekaj malega več kot eno uro lahkotnega kolesarjenja, po večinoma makadamskih gozdnih poteh. Za ceno ene vstopnice, ki je za povrh še brezplačna, tako dobiš nekaj rekreacije, gurmanski užitek in še spust v dolino.

Običajno za večerjo na Krimu vzamem skutine štruklje, samo tokrat jih niso imeli, tako da sem se moral zadovoljiti z jabolčnim zavitkom. Beseda zadovoljiti sicer meni zveni smešno, ampak je menda v tem kontekstu pravilno uporabljena. V slovarju za besedo zadovoljiti med drugim piše – narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam.

Edino kar me pri tem gurmanskem užitku na Krimu moti je, da ti hrano postrežejo v neko plastično škatlo in za pribor dobiš plastične vilice. Vem, da planinski dom na Krimu ni mišljen kot gostilna s tremi zvezdicami, ampak kljub vsemu. Vsaj zame ima hrana različen okus tudi glede na to, v čem je postrežena. Meni najljubša je brez konkurence glinena posoda in naslednjič bom s seboj pripeljal na Krim v nahrbtniku nek glinen krožnik in normalne vilice.

Zelo lepe izdelke iz gline imajo v Rokodelskem centru v Ribnici, ki ima zraven trgovino, kjer se da ročno narejeno glineno posodo tudi kupiti. Ni pa Ribnica tako blizu, da bi lahko v spodnjicah skočil po posodo, tako kot greš lahko v BTC. Da se sicer naročiti tudi po pošti iz spletne trgovine, samo to ni isto. Glineno posodo moraš potipati in potrkati, da slišiš kako zveni. Je pa tudi res, da se glinena posoda prej razbije, sploh če nisi pazljiv in moraš vsake toliko časa obnavljati zalogo. Ampak po moje je vredno, ker je hrana v taki posodi zame bistveno bolj okusna. Morda ni slaba ideja, da ko se bodo spet odprle gostilne, s seboj prinesem svojo glineno posodo in jih prosim, če mi vanjo postrežejo. Samo lahko da bo kdo zaradi tega užaljen, ker so dali premoženje za kitajski porcelan in še danes odplačujejo kredite.

Naslednjič torej na Krim z glineno posodo v nahrbtniku.

Vreme na vrhu Krima ni bilo idealno in težko rečem, da je bilo nebo brez oblačka, ob prijetnih 20 stopinjah v senci. Morda tudi zato ni bilo na vrhu nikogar. Ampak dobro, jabolčni zavitek sem kljub temu dobil, tako da nisem ostal brez večerje, gurmanskega užitka in zadovoljene potrebe.

Vse foto: Dr. Onyx

Pri meni je bilo popoldan razmeroma toplo in sončno, na vrhu Krima pa je začelo rahlo deževati in se je tudi precej shladilo, tako da je padal ledeni dež. Pri spustu je na čeladi zvenelo, kot da bi padala toča po strehi. Do sedaj sem se že naučil, da je potrebno s seboj vzeti v nahrbtniku obleke, kot za v hribe, saj je vreme na taki višini lahko bistveno drugačno, kot v dolini in tudi temperaturna razlika je lahko precejšnja. Spodaj začneš v kratkih rokavih, na vrhu pa oblečeš bundo in debele rokavice. Ne bom pa čisto nič presenečen, če bo tudi maja na vrhu Krima zapadel sneg. Sem pa tokrat pri spustu pojedel veliko finega peska, ki ga je metalo izpod koles.

Menda je fin pesek dober za jajca.

Kokošja.

Poglej še:
Spust z vrha Krima

Jebeni život

20 04 2021

Jeben je život i ako iskoristiš svoj talenat, a kamoli ako ga ne izkoristiš.

citat iz knjige Gorana Vojnovića Đorđić se vrača

vir: založnik

Modrosti iz trgovine

20 04 2021

Ta skodelica je v akciji v Sparu za 8 €.

Nakup vreden razmisleka.

Koordinacija

20 04 2021

Zadnje časa sem tolikokrat že uporabil besedo koordinirati, da se čedalje bolj pogosto sprašujem, kaj za vraga jaz sploh počnem.

Plačljive reklame

19 04 2021

Sokol, revija za šport in prosti čas, ki jo izdaja Sokolska zveza Slovenije, stane 3 €, kar sicer ni veliko. To revijo sem kupil prvič, sem pa potem presenečen opazil, da sem v bistvu za 3 € kupil same reklame. Torej to, kar ponavadi dobiš kot brezplačno prilogo zraven časopisov ali pa vzameš brezplačno revijo, kot je recimo BTC Vodnik in podobne reklame, stane v tem primeru 3 €.

Sem nekajkrat prelistal revijo in v njej nisem našel niti enega avtorskega članka, torej članka, ki ne bi bil reklama, promocijsko besedilo, nasvet za nakup ali pa predstavitev nekega izdelka, kar lahko vse dobiš v prospektu proizvajalca ali pa na spletu. Je pa res, da so reklame v tem primeru natisnjene na kvalitetnem papirju. Ampak ne dam 3 € za reklame, če te s tem danes bombardirajo brezplačno praktično povsod. Odpreš poštni nabiralnik, ven se vsujejo reklame, prižgeš televizijo, same reklame, odpreš spletno stran, komaj sproti zapiraš reklame, ki se odpirajo v novih oknih, se pelješ z avtom, same reklame ob cesti. Ta revija mora ustvariti profit, tudi če ne prodajo niti enega samega izvoda, ampak gre vse direktno za star papir. Sploh zanimivo je pa to, da izdajanje teh reklam očitno sofinancira še Fundacija za šport Republike Slovenije!

Jaz sicer razumem, da na tako majhnem trgu potrebuješ reklame, da se tako revijo sploh splača natisniti, ampak da se nihče ne potrudi niti toliko, da napiše par avtorskih člankov, je pa pod nivojem. Seveda pa dopuščam tudi možnost, da sem kakšen avtorski članek spregledal. Ampak če slučajno v tej reviji res obstaja kaj takega, kar je vsaj približno podobno avtorskemu članku in ni samo spretno prikrito oglaševanje, je zelo dobro skrito. Med samimi reklamami. Očala Smith, nahrbtniki Deuter, ure Garmin, Salomon jakne, Specialized, Nutcase in Bolle čelade, električna kolesa raznih proizvajalcev, Crankbrothers in Ride Concepts čevlji in se mi ne ljubi več naštevati, pa nisem prišel še niti do polovice te revije.

vir: Izdajatelj

To gre direktno v smeti.

Precej boljša revija od te je NaProstem, ki jo sicer običajno kupujem. Sicer stane nekoliko več, 4,90 €, ima tudi reklame, ampak ima pa tudi precej avtorskih člankov, ki niso videti samo kot prikrito oglaševanje. Nisem pa zasledil, da bi tudi njim uspelo pridobiti sofinanciranje s strani Fundacije za šport Republike Slovenije.

vir: Izdajatelj

Sedaj grem pa raziskovati, kako se da črpati denar od te Fundacije za šport Republike Slovenije. Če sofinancirajo izdajo reklam, ni vrag, da bodo podprli tudi kakšen moj projekt. Idej imam še veliko. Nisem pa preveč optimističen. Dvomim, da mi od te, tako imenovane Fundacije za šport Republike Slovenije uspe potegniti kakšen evro. Pač nisem del te Slovenske elite in ne glede na to, s kakšno idejo prideš, rečejo preprosto – odjebi. Samo da ti tega tako direktno običajno ne povedo.

My poverty is temporar

19 04 2021

My poverty is temporar
My suffering is just a path for me
Only God knows my destiny
Only he knows the right time for me…

Master KG

Himna za vse tiste, ki še nimajo na bančnem računu pol milijona, ali še nimajo sreče pri trgovanju na kripto tržnici ali pa preprosto imajo samo občutek, da so revni.

Believe in yourself
And you’ll see…

Barcelona

18 04 2021

Barcelona je ena izmed tistih svetovnih turističnih destinacij, ki je bila pred pandemijo Covid-19 oblegana s strani turistov in domačini so večkrat izrazili negodovanje nad takimi razmerami ter iskali rešitve, kako bi ta pritisk turistov vsaj omilili. Po nekaterih podatkih, ki sem jih našel na spletu, je Barcelono letno obiskalo več kot 30 milijonov turistov, neposredni prihodki od turizma pa so znašali 2 milijarde €. Upoštevajoč še posredne prihodke, pa ta številka naraste na nekaj pod 4 milijarde €. Ni slabo. Sploh ni slabo.

Potem pa je prišla pandemija Covid-19 in stanje se je v hipu spremenilo. Masovni turizem je bil ena izmed tistih gospodarskih panog, ki je ugasnila praktično čez noč. Lockdown je bil za masovni turizem takojšen shutdown.

Danes sem gledal prispevek na Youtube iz Barcelone, ki je prikazoval dolge vrste domačinov, ki so čakali v vrsti za brezplačno hrano, ki jo delijo pomoči potrebnim. In teh je tudi v Barceloni sedaj veliko, saj turizem ni pomenil za Barcelono samo neznosne gužve v poletnih mesecih, ampak je številnim domačinom omogočal tudi delo in preživetje. Mnogi so v tej krizi izgubili tudi stanovanja in država jim nudi začasna zatočišča v turističnih kapacitetah, ki sedaj prazna samevajo.

Ta pandemija Covid-19 je še enkrat več pokazala, kako krhki dejansko smo ljudje in kako se lahko vse spremeni dobesedno čez noč. Prihodnost je in bo ostala še nekaj časa nepredvidljiva.

Morda pa je ta pandemija tudi priložnost, da se razmisli o prihodnosti turizma, zlasti pa masovnega turizma, ki močno obremenjuje domačine, ki so še ostali v teh obleganih destinacijah ter obremenjuje tudi okolje, saj se je pred pandemijo letalo iz enega konca, na drug konec sveta, dostikrat samo za dober posnetek na socialnih omrežjih in razkazovanje, kje je kdo bil.

Sam sem bil v Barceloni poleti leta 2016 in povsem razumem, zakaj je Barcelona bila tako oblegana. Barcelona je oda človeški ustvarjalnosti. Sem bil pa presenečen, ko sem videl v Barceloni prvega papagaja, ki je prosto letel po mestu. Jaz sem mislil, da je komu ušel iz kletke. Ampak v Barceloni res letajo po mestu papagaji, tako kot pri nas vrabci ali golobi. In nihče v Barceloni ne preganja papagajev tako, kot pri nas nekateri preganjajo golobe. Zanesljivo so tam mnogo, mnogo dlje, kot pa ljudje.

Vse foto: Dr. Onyx

Samo kje je La Sagrada Familia, kje je Antonio Gaudi?

Kakšna La Sagrada Familia? Kakšen Antonio Gaudi?

Nerešljivi problemi

18 04 2021

Problem reševanja družboslovnih problemov je v tem, da se sproti spreminjajo zakonitosti. To je potem praktično nerešljivo.

Dr. Onyx o nerešljivih problemih

Anomalija na nepremičninskem trgu

18 04 2021

Glede na današnje cene nepremičnin, so verjetno že samo Ljubljanske Fužine vredne več, kot celotno Prekmurje.

Cena bitcoina

18 04 2021

Cena bitcoina je sedaj že več kot 50.000 €. Ne na kilogram ali na unčo. Ampak na kaj?

Ravno ko sem jaz tole objavil in čez par ur zopet pogledal na kripto tržnico oziroma bolje rečeno kripto igralnico, vse rdeče. Torej bitcoin je trenutno vreden nekaj manj kot 50.000 €. Ampak še vedno ostane vprašanje – vreden na kaj?

Ne na kilogram ali na unčo.

vir: Marketwatch

Se pa ob tej rdeči barvi lahko veselijo predvsem prodajalci prestižnih športnih avtomobilov najvišjega cenovnega ranga, ker bo prodaja zanesljivo v nekaj dneh močno poskočila. Očitno so si nekateri igralci v kripto igralnici dali izplačati zaslužen dobitek.

Zadnji padec cen kripto valut je menda posledica tudi tega, da je Turška centralna banka prepovedala plačevanje s kripto valutami, pri čemer ni nepomembno dejstvo, da je prav turška lira izgubila na vrednosti v zadnjem času proti ostalim večjim valutam. Niso pa zaenkrat še prepovedali trgovanje s kripto valutami. Je pa po moje vprašanje, kako se bodo odzvale ostale centralne banke, ko bo vrednost njihovih fiat valut naglo požirala inflacija in bo šlo še več fiat denarja tudi v kripto igralnico. Verjetno bodo postali čedalje bolj nervozni. Centralni bankirji postanejo običajno nervozni, ko jim njihove fiat valute razvrednoti inflacija in lahko samo nemočno opazujejo, kako jim pred nosom razpada monetarni sistem. Takrat pa bi lahko bila videti kripto igralnica tudi takole:

vir: Dr. Onyx

#CASH IS TRASH?