Posts Tagged ‘Bled’

Blejski grad

09 08 2020

Blejski grad je zame šolski primer lokacije masovnega turizma, kjer je vse podrejeno čim večjemu zaslužku in kjer tujce pričaka očem nevidni slogan – Odprite denarnice. Kot domači gosti pa moramo to menda spoštovati in ceniti, saj se prek pobranih davkov s tem financira tudi delovanje te države.

Ko prideš do Blejskega gradu, te najprej stane 2 € parkirnina na parkirišču pred gradom, kjer lahko parkiraš največ dve uri. Kot piše na ceniku parkirišč je cena parkirnine dejansko 2 €/uro, samo je ena ura brezplačna. Temu strošku se da sicer izogniti, če parkiraš na spodnjem parkirišču in greš potem peš po cesti na grad. Se mi pa zdi, da je bilo pobiralcu parkirnine kar malo nerodno, ko mi je razlagal, da bo potrebno plačati parkirnino. Verjetno je vedel, da me čaka potem še vstopnina.

Da. Za vstop v grad je potrebno plačati na Bledu vstopnino. Ta znaša 13 €, jaz sem s pomočjo Spar kartice plačal 9 €. Ampak oboje je drago. Ne vem če so Blejci že bili kdaj v Ljubljani, ampak na Ljubljanski grad prideš brez da plačaš vstopnino. Plačaš pa, če hočeš na stolp ali če hočeš videti razstavo.

Blejski grad je vsaj zame namreč nekaj podobnega kot Ljubljanski grad. Večina gre na grad po mojem mnenju zaradi razgleda, ne ker bi si tako zelo želeli videti muzej. Kakšnega pristnega srednjeveškega vzdušja pa na obeh gradovih že zdavnaj ni več.

Tudi na Blejskem gradu je restavracija in neka kavarna, kjer imajo sigurno tudi blejske kremšnite. Ampak da prideš do tega, moraš plačati najprej vstopnino. Če bi bil kdo slučajno izjemno navdušen nad kulinarično ponudbo na Blejskem gradu, naj se pripravi, saj bo veliko denarja odštel samo za vstopnine. Na že omenjenem Ljubljanskem gradu lahko prideš do restavracije, kavarne ali celo vinoteke brez plačila vstopnine! Besedo vstopnina sem namerno uporabil večkrat, ker sem želel to še posebej poudariti.

Kar se muzeja tiče je vsega skupaj malo in dobil sem vtis, da je to tam bolj zato, da lahko zaračunajo vstopnino za na grad, v enem prostoru pa celo vrtijo samo reklame za ostale muzeje v okolici.

Za ceno vstopnice dobiš še vstop v vinsko klet, kjer sem samo na hitro preletel cene vin in zbežal takoj ven ter Grajsko tiskarno, ki pa je v bistvu manjša prodajalna s spominki in kjer ti pokažejo na leseni tiskarski stiskalnici kako so včasih tiskali knjige. Obstaja pa še Grajska kovačnica, kamor nisem šel, gre pa očitno tudi tu bolj za prodajalno s spominki, kjer lahko kupiš kovance ali svečnike.

Zame primer zanimivega gradu pri nas je grad Snežnik, kjer bi lahko bila tudi razstava vsega mogočega, kar so kadarkoli našli v njegovi okolici ter obvezni LCD zasloni, občutljivi na dotik, s čuda nekimi informacijami, kar vse lahko danes dobiš tudi na internetu, če te to zanima. Ampak tega na gradu Snežnik na srečo ni. Dobiš pa lahko na gradu Snežnik občutek, kako so včasih živeli na takih gradovih, če greš na voden ogled. Tega ne dobiš ne na Blejskem gradu, kot tudi ne na Ljubljanskem gradu.

Bi bila pa moja osebna terapevtka Eva šokirana, ko bi videla tole inštalacijo pred grajsko vinoteko. Ena majhna steklenica po imenu Eva in tri mogočne steklenice z imenom Adam. Kaj je skriti pomen takšne postavitve nisem raziskoval, ker če bi preveč spraševal, bi moral kupiti še kakšno steklenico vina. Kot omenjeno, te so drage, poleg tega pa Bled kakor vem ne slovi ravno kot vinorodno območje.

Ta postavitev definitivno ni delo feministke, kvečjemu kakšnega mačista.

Dve uri plačane parkirnine, pri čemer je bila ena ura brezplačna, se je izkazalo ravno za kakšno uro preveč. Višek je verjetno tista brezplačna ura.

Edino kar Bledu še manjka je, da bi posneli kakšno epizodo serije Igra prestolov (Game of Thrones) na Blejskem gradu. Potem bi bila šele veselica.

Poglej še:
Ljubljanski grad

Blejska kremna rezina

02 06 2020

Bled se zadnje čase pogosto omenja v zvezi z našim turizmom in to predvsem v smislu, kako draga je naša turistična ponudba na takšnih mondenih lokacijah. Navadna (znamenita?) kremna rezina stane na Bledu 4.70 €, kava s smetano pa 3,50 €. Marsikdo se ob tem še zmrduje, da je Blejska kremna rezina bistveno slabša od tiste, ki jo kupi v Sparu ali Mercatorju. Za tak denar dobiš v trgovini štiri kremne rezine, v navadni slaščičarni pa vsaj dve. No, zame je tudi sachar torta v trgovini ali kakšni naši slaščičarni boljša, kot tista, ki sem jo jedel na Dunaju v dobri gostilni v neposredni bližini stolnice. Bistvo je v marketingu, ne v okusu kremne rezine ali sachar torte.

Jaz kot turist nisem bil na Bledu že več kot 40 let, ko sem bil tam nazadnje s starši. Bled je bil zame vedno kraj na poti do Bohinja, kjer čakaš v koloni, da se prebiješ mimo, potem pa lahko zopet uživaš v lepi pokrajini do Bohinja.

V mojih očeh ima Bled dva obraza. Eden je tisti na pravljičnih fotografijah, posnetih ponavadi iz kakšne vzpetine nad Bledom, kot je Osojnica, drugi pa dejansko stanje, ko si sam na Bledu in se ukvarjaš s problemom parkiranja, povsod velika gneča turistov, umazana voda in vedno nekje v podzavesti študiraš, kje te bodo okrog prinesli z navitimi cenami, ker si v mondenem letovišču. Morda gre tu za neupravičen predsodek, ker kot omenjeno sam na Bled ne hodim, si ga pa tako predstavljam in zaradi tega tudi izogibam.

Sam sem opazil, da se Bled kot sanjska svetovna turistična destinacija, ki jo morate nujno obiskati vsaj enkrat v življenju, pojavlja na številnih Youtube posnetkih, pri čemer so ponavadi prikazane samo pravljične slike Bleda, ki so jih naredili mojstri fotografije v idealnih pogojih ali pa so celo računalniško obdelane, da izpadejo lepše. Še vedno pa se najdejo tudi znani spletni portali, ki Bled uvrstijo kar med še neodkrite Alpske bisere!? Ko pomislim na dejansko stanje in kremno rezino za 4,70 €, mi gre ob tem na smeh. Neodkrit morda kje, kjer še nimajo povezave v internet ali pa je ta blokiran. Ampak posledica takih zapisov na spletnih portalih in posnetkov na Youtube je potem to, da se Bled takoj znajde na bucket listu sanjskih destinacij tisočev tujih turistov, zlasti iz Azije in Bled je tako postal nekakšen slovenski Dubrovnik ali Benetke. Žrtev ali zmagovalec množičnega turizma? Kakor za koga.

Ampak to ponavadi niso turisti, ki bi prišli na Bled za več dni in si vzeli čas za spoznavanje kraja, ljudi in okolice, ampak gre za enodnevne goste, ki pridejo narediti na Bled posnetek za na socialna omrežja in za to, da na svojem sanjskem bucket listu prečrtajo še eno destinacijo. Verjetno pa marsikateri od teh instant turistov v istem dnevu obišče najprej Ljubljano, se odpelje na Bled, skoči do Postojnske jame ali Lipice ter dan zaključi v Piranu ali Portorožu, nakar sledi še naporna vožnja z avtobusom nazaj v Benetke. Za znamenito Blejsko rezino pa ponavadi zmanjka časa, saj so taki enodnevni izleti načrtovani do minute natančno in v natrpanem programu ni predvideno tovrstno kulinarično razvajanje.

Kot rečeno eden izmed problemov tega medkontinentalnega turizma je v tem, da imajo ti turisti zelo natrpane urnike, ker morajo v tistih nekaj dneh pogledati čim več različnih svetovno znanih turističnih točk, ker vprašanje, če se bodo še kdaj vrnili tja. Končna posledica tega pa je, da vidijo vse in (doživijo) nič. Večino časa pa prebijejo na avtobusih, ko jih vozijo iz ene na drugo vmesno sanjsko destinacijo. To področje bo verjetno v prihodnosti lahko uspešno pokrivala izpopolnjena navidezna resničnost (VR), tako da za tako turistično izkušnjo ne bo potrebno več potovati na drug konec sveta.

Sem se pa odločil, da bom šel po toliko letih ponovno kot turist na Bled. Moram izkoristiti to edinstveno priložnost, preden se vrnejo nazaj trume turistov. Dve nočitvi oziroma trije dnevi bodo po moje dovolj za raziskovanje Bleda in njegove okolice.

Znamenito kremno rezino bom pa preskočil. Oziroma bom s seboj prinesel kar tisto iz Spara in jo pojedel ob jezeru. Da še jaz naredim eno kljukico.

Kremna rezina na Bledu – checked.

Bi bil pa lahko eden večjih slovenskih mega infrastrukturnih projektov tudi umetni otok s cerkvico na Bohinjskem jezeru. Dubaj ima Palm Jumeirah, Bohinj pa… Samo bi bili pa turisti zmedeni, kaj je bolj mondeno. Bled ali Bohinj.

Oziroma kaj je tu sploh original in kdo ima fake otok.