Posts Tagged ‘Blejski grad’

Blejski grad

09 08 2020

Blejski grad je zame šolski primer lokacije masovnega turizma, kjer je vse podrejeno čim večjemu zaslužku in kjer tujce pričaka očem nevidni slogan – Odprite denarnice. Kot domači gosti pa moramo to menda spoštovati in ceniti, saj se prek pobranih davkov s tem financira tudi delovanje te države.

Ko prideš do Blejskega gradu, te najprej stane 2 € parkirnina na parkirišču pred gradom, kjer lahko parkiraš največ dve uri. Kot piše na ceniku parkirišč je cena parkirnine dejansko 2 €/uro, samo je ena ura brezplačna. Temu strošku se da sicer izogniti, če parkiraš na spodnjem parkirišču in greš potem peš po cesti na grad. Se mi pa zdi, da je bilo pobiralcu parkirnine kar malo nerodno, ko mi je razlagal, da bo potrebno plačati parkirnino. Verjetno je vedel, da me čaka potem še vstopnina.

Da. Za vstop v grad je potrebno plačati na Bledu vstopnino. Ta znaša 13 €, jaz sem s pomočjo Spar kartice plačal 9 €. Ampak oboje je drago. Ne vem če so Blejci že bili kdaj v Ljubljani, ampak na Ljubljanski grad prideš brez da plačaš vstopnino. Plačaš pa, če hočeš na stolp ali če hočeš videti razstavo.

Blejski grad je vsaj zame namreč nekaj podobnega kot Ljubljanski grad. Večina gre na grad po mojem mnenju zaradi razgleda, ne ker bi si tako zelo želeli videti muzej. Kakšnega pristnega srednjeveškega vzdušja pa na obeh gradovih že zdavnaj ni več.

Tudi na Blejskem gradu je restavracija in neka kavarna, kjer imajo sigurno tudi blejske kremšnite. Ampak da prideš do tega, moraš plačati najprej vstopnino. Če bi bil kdo slučajno izjemno navdušen nad kulinarično ponudbo na Blejskem gradu, naj se pripravi, saj bo veliko denarja odštel samo za vstopnine. Na že omenjenem Ljubljanskem gradu lahko prideš do restavracije, kavarne ali celo vinoteke brez plačila vstopnine! Besedo vstopnina sem namerno uporabil večkrat, ker sem želel to še posebej poudariti.

Kar se muzeja tiče je vsega skupaj malo in dobil sem vtis, da je to tam bolj zato, da lahko zaračunajo vstopnino za na grad, v enem prostoru pa celo vrtijo samo reklame za ostale muzeje v okolici.

Za ceno vstopnice dobiš še vstop v vinsko klet, kjer sem samo na hitro preletel cene vin in zbežal takoj ven ter Grajsko tiskarno, ki pa je v bistvu manjša prodajalna s spominki in kjer ti pokažejo na leseni tiskarski stiskalnici kako so včasih tiskali knjige. Obstaja pa še Grajska kovačnica, kamor nisem šel, gre pa očitno tudi tu bolj za prodajalno s spominki, kjer lahko kupiš kovance ali svečnike.

Zame primer zanimivega gradu pri nas je grad Snežnik, kjer bi lahko bila tudi razstava vsega mogočega, kar so kadarkoli našli v njegovi okolici ter obvezni LCD zasloni, občutljivi na dotik, s čuda nekimi informacijami, kar vse lahko danes dobiš tudi na internetu, če te to zanima. Ampak tega na gradu Snežnik na srečo ni. Dobiš pa lahko na gradu Snežnik občutek, kako so včasih živeli na takih gradovih, če greš na voden ogled. Tega ne dobiš ne na Blejskem gradu, kot tudi ne na Ljubljanskem gradu.

Bi bila pa moja osebna terapevtka Eva šokirana, ko bi videla tole inštalacijo pred grajsko vinoteko. Ena majhna steklenica po imenu Eva in tri mogočne steklenice z imenom Adam. Kaj je skriti pomen takšne postavitve nisem raziskoval, ker če bi preveč spraševal, bi moral kupiti še kakšno steklenico vina. Kot omenjeno, te so drage, poleg tega pa Bled kakor vem ne slovi ravno kot vinorodno območje.

Ta postavitev definitivno ni delo feministke, kvečjemu kakšnega mačista.

Dve uri plačane parkirnine, pri čemer je bila ena ura brezplačna, se je izkazalo ravno za kakšno uro preveč. Višek je verjetno tista brezplačna ura.

Edino kar Bledu še manjka je, da bi posneli kakšno epizodo serije Igra prestolov (Game of Thrones) na Blejskem gradu. Potem bi bila šele veselica.

Poglej še:
Ljubljanski grad