Posts Tagged ‘Sobne rastline’

Monsterina sarmica

11 07 2020

Ena izmed številnih prednosti vzgoje sobnih rastlin je tudi ta, da te včasih lepo presenetijo z novimi listi in cvetovi.

Letos sem si prvič kupil Monstero, ki sodi sicer med zelo priljubljene sobne rastline, saj s svojimi velikim, zelenimi listi polepša vsak prostor.

Sam sem jo postavil pri meni v kopalnico, kar pa ne vem, če bo najbolj primeren prostor zanjo, ker ni veliko svetlobe, kar pa ima ta rastlina menda rada. Ampak če se pokažejo težave pri rasti, jo bom potem prestavil nekam drugam. Za potrebe fotosešna za to objavo sem Monstero sicer začasno prestavil na vrt.

Pri Monsteri pa me je presenetilo, kako začnejo rasti novi listi. Nov list namreč začne kot nekakšen svitek, kot neka sarmica, ki je v tej fazi rasti bistveno svetlejše barve, kot so potem starejši listi. Čez čas se ta sarmica odpre in nakaže, kako bo potem izgledal starejši list.

Ponosna Onyxova Monstera

Vzgoja sobnih rastlin

19 06 2020

Spomladi, ko narava oživi tudi mene prime in si nakupim nekaj sobnih rastlin.

Do sedaj z njimi nisem imel nekega večjega uspeha, saj večina ni preživela niti zime, tako da so hitro končale v kanti za biološke odpadke izmučene in posušene. Je pa res, da se jim nisem dovolj posvečal, zalival sem jih, če sem se spomnil, ali pa tudi ne, kakšne pogoje za rast potrebujejo, me ni zanimalo, pa tudi nisem vedel, da obstajajo tekoča gnojila za rastline.

Letos sem sklenil , da pristop do sobnih rastlin spremenim. O vsaki novi rastlini, ki jo kupim, sedaj na internetu zberem čim več informacij kakšne pogoje potrebuje poleti in pozimi, kolikokrat je potrebno zalivanje, gnojenje, rošenje in presajanje. Potem na podlagi zbranih informacij na A4 list papirja natisnem osnovne podatke o rastlini ter na njem potem vodim tudi koledarček, kdaj je rastlino potrebno zaliti ali pognojiti. Vojaško natančno. Ta list papirja je potem nekakšen osebni spis oziroma personalna mapa rastline. Nanj zabeležim tudi vsako opaženo posebnost ali anomalijo, ki jo rastlina izkazuje.

Pripravil sem si tudi posebno delovno površino, torej nekakšen mizarski ponk za sobne rastline, kamor rastlino občasno prinesem in jo podrobneje pregledam, ali se morda sušijo listi, so rastlino napadli rastlinski škodljivci in ali mi rastlina poskuša karkoli sporočiti ter je potrebno takojšnje ukrepanje.

Nekako se držim pravila, da ne kupujem istih sobnih rastlin, ker to je potem dolgčas, saj je izbira velika. Se mi je pa letos zgodilo, da sem kupil tri Dracene, čeprav tega nisem hotel. Ker nisem prebral v trgovini za kakšno rastlino gre, sem šele doma ugotovil, da je spet Dracena, čeprav so vse tri izgledale precej drugače. Je pa ena Dracena pri meni že več kot pet let in še vedno živi, kar si štejem za enega večjih botaničnih uspehov v moji karieri.

Je pa dejstvo, da so te sobne rastline večinoma zelo občutljive in enim ustreza svetloba, druge jo ne prenesejo, eno so rade vlažne (te imam najraje), druge vlage ne prenesejo, ene moti prepih, ene so občutljive na prah, enim ne paše vsaka zemlja ali umetno gnojilo, enim ne paše niti voda iz vodovoda in moraš zbirati deževnico, če jim želiš ustreči. Skratka, tole s sobnimi rastlinami je lahko noro komplicirano.

Posebno poglavje pa je oživljanje sobnih rastlin.

Žal, oživljanje postane slej ko prej del tega posla, saj nekatere rastline naglo hirajo. Leto sem kupil v neki trgovini Cikas palmo, ki je bila s 50% popustom, ker je imela dva lista rumena.

To se mi je zdel dober posel. 50% popusta ni malo za dva rumena lista. Samo potem se je izkazalo, da je bilo teh rumenih listov čedalje več in po treh mesecih so bili že vsi listi rumeni. Tega pa nisem mogel preprečiti z ničemer, saj sem rastlino premikal po hiši, spreminjal režim zalivanja in gnojenja, skoraj sem se začel že z njo pogovarjati iz obupa.

Potem sem našel na internetu neko razlago, kako naj bi se tako rastlino oživilo. Porezal sem vse štiri veje (tu ne vem kakšen izraz bi bil pravi, veja verjetno ni), rastlino presadil v drugo zemljo in skrajšal korenine. Sedaj upam da spet oživi in začnejo rasti nove veje od začetka. je pa menda ta rastlina na Zemlji še iz časov dinozavrov, tako da ni od včeraj in je upam vzdržljiva, saj sicer ne bi preživela do danes.

Včasih si kupim sobno rastlino tudi kot spomin za kakšno zadevo, ki se mi zgodi. Recimo ko mi je oteklo stopalo na nogi sem si potem kupil rastlino, ki se imenuje Slonova noga. Ko sem to razlagal sodelavki, so bile edine njene besede…raje ne napišem, ker ta blog ima samo oznako samo PG in ne PG18.

Se mi pa zdi to ime posrečeno za rastlino, ker si ga lahko zapomniš. Večina sobnih rastlin ima namreč neka čudna imena, s katerimi imam jaz težave, kot je recimo Difenbahija. tako posrečeno ime za sobno rastlino se mi zdi tudi Taščin jezik. Že takoj ko jo vidiš točno veš od kje njeno ime.

Sem pa zadnjič slučajno našel v eni knjigarni knjigo z naslovom Lončnica bo preživela, kar sem seveda takoj kupil, saj me je že naslov navdahnil z velikim optimizmom.

vir: založnik

Edino kar me je nekoliko zmotilo je podnaslov knjige Nasveti za vrtnarsko nenadarjene, kjer pa sebe nisem zagledal. Se mi je pa zato prodajalka v knjigarni nasmehnila. Zakaj točno, ne vem, verjetno si je pri sebi mislila, kaj bom jaz s to knjigo. Ampak to je spet očitno nek stereotip, da so sobne rastline samo za ženske. Ni res.

Je pa v tej knjigi že na začetku omenjeno nekaj, kar si velja zapomniti in sicer, da se je potrebno najprej pozanimati o potrebah rastlin, potem pa jih postaviti na mesto, kjer ustreza njim, ne vam.

Sicer pa knjigo toplo poročam vsem ljubiteljicam sobnih rastlin, saj sodi na mizarski ponk za sobne rastline zraven zalivalke, razpršilnika in kante z umetnim gnojilom.

Preberi še:
Vrtnarska inšpekcija

Vrtnarska inšpekcija

13 04 2007

Pred dnevi me je nasmejala izjava neke cvetličarke, ki nikakor ne dobi prve zaposlitve in je že dolgo na zavodu za zaposlovanje. Problem kot ga ona vidi je v tem, da cvetličarne večinoma iščejo delavce, ki znajo delati vence, oni so se pa v šoli učili delati samo šopke.

In ta izjava lepo priča o tem, da se naše javno šolstvo preprosto ni sposobno prilagajati razmeram na trgu. To rigidnost javnega šolstva naj bi po novem odpravljale zasebne šole. Kar absolutno podpiram.

Demografska slika je nedvoumna. Število porok, ki so predvidevam zlata jama za cvetličarje, iz leta v leto pada. Na drugi strani pa se populacija hitro stara, kar na koncu koncev pomeni, da bo tudi število pogrebov temu primerno naraščalo. Čeprav kot sam opažam v zadnjem času ni več praksa, da se kupuje vence na tone, bodo venci še vedno vir zaslužka cvetličarjev. In tega se bi morali zavedati tudi tisti, ki pišejo šolske reforme in delajo program, kaj bo neka šola poučevala.

Sem pa našel še eno tržno nišo za cvetličarje in vrtnarje.

Ko pridem k nekomu na obisk jaz najprej pogledam stanje njegovih lončnic oziroma cvetlic v stanovanju. In pogled je večinoma šokanten.

Predstavljajte si, da imate doma recimo tri kužke in pet muck v stanovanju. Sami mladički, na pragu življenjske poti. In potem tem ljubljenčkom, cortkanim puhastim živalicam, ne daste hrane in pijače naslednjih štirinajst dni. In potem pridem jaz na obisk ter zagledam grozljiv prizor. Prizor, za katerega bi bilo bolje, da ga moje oči ne bi nikdar ugledale.

To, spoštovani volilci in volilke se dnevno dogaja našim sobnim rastlinam. Neodgovorni lastniki nakupijo po raznih nakupovalnih centrih za cel avtomobilski prtljažnik rastlin in zabrišejo navodila za vzdrževanje preprosto stran. In potem rastlina, ki bi morala dobiti vodo minimalno vsak teden, strada in se suši cel mesec, ker lastnik nima časa zanjo. Temu strokovno rečemo, da rastlina umira na obroke v najhujših mukah. Pa tudi če lastnika vprašam, zakaj rožic ne zaliva, dobim odgovor, da se mu ne splača, ker ko se posušijo, preprosto gre zopet v trgovino in kupi nove rože. Toliko pa že zasluži, da si lahko kupi vsak mesec nekaj novih cvetočih rož.

Sramota.

Zato se zavzemam za to, da se ustanovi posebna vrtnarska inšpekcija. Pooblaščeni vrtnarski inšpektor vas bo lahko nenapovedano obiskal, se legitimiral in potem v stanovanju pregledal stanje vseh sobnih rastlin. Ali so zalite, obrezane, presajene, kakšno je stanje dušika in fosforja v zemlji, ali imajo dovolj svetlobe, so v primerno veliki posodi, kako lastnik zatira škodljivce in še kaj.

Vrtnarski inšpektor bo izrekal za kršitelje, ki zanemarjajo svoje sobne rastline, tudi ustrezne mandatne kazni, za najhujše kršitelje pa predvidevam ukrep takojšnjega odvzema vseh sobnih rastlin ter prepoved kupovanja novih rastlin za določeno obdobje. Za tiste, ki bodo povratniki, oziroma bodo zločine nad sobnimi rastlinami ponavljali, sem predvidel obvezno brezplačno delo v eni izmed vrtnarij, ki so v večinski moji lasti.

Kdo lahko še trdi, da ni več dela za cvetličarje in vrtnarje?

RECIMO ENKRAT ZA VSELEJ STOP ZLOČINOM NAD SOBNIMI RASTLINAMI!