Posts Tagged ‘žurnal24’

Žurnal24 svoj akvarij prepustil piranjam

24 07 2009

Naš priljubljeni brezplačnik Žurnal24 si je privoščil za kapitalizem redko viden luksuz. Vsaj kar se tiče dnevnih časopisov. Delavce so poslal lepo na morje počivat (sirote, ki urejajo spletni portal, niso imele te sreče), kovinske kioske so po Ljubljani prekrili z akvariji, v katerih plavajo ribice in žurnalovci lepo prosijo, če jih lahko nahranimo, medtem ko jih ne bo, sami pa so za  obdobje do 24. avgusta (čez poletje) preprosto prenehali izhajati.

Ampak boj v medijskem  prostoru je danes hud za vsakega bralca in kaj hitro se lahko zgodi, da se bodo v tem akvariju za časa dopusta žurnalovcev  zaredile konkurenčne piranje in pohrustale tele lačne in od dela ter vsega hudega utrujene medijske ribice.

Če te danes nekaj časa na trgu ni, te ljudje pozabijo in si najdejo drugo zanimanje. To je isto kot pri blogih. En mesec ne napišeš nič in potem eno leto potrebuješ, da si pridobiš nazaj stare bralce, ki so medtem odšli drugam.

Pa komu jaz to zastonj razlagam?

Trupla razkosal, lobanje pa prekuhal

24 07 2008

Vsakič, ko objavijo redno letno nacionalno raziskavo branosti (NRB), me je kar malo strah odpreti časopise, ker vem, da bodo kakšen dan ali dva pokali po šivih od samohvale. In ravno v tem času lahko zopet občudujemo in se čudimo fantastičnim bralskim navadam slovenceljnov (copyright Makarovič).

Žurnal24 danes začne že na naslovnici z bombastičnim naslovom Slovenska bralna revolucija, potem pa takoj na drugi strani ugotovi, da zaradi njih vsi beremo več. Ampak, ali se naj tega zares veselimo?

Zame bi bila bralna revolucija to, da knjigarne ugotovijo vsaj 10% porast prodaje leposlovnih del, da se v knjižnicah poveča vsaj za toliko izposoja, da bi povprečen Slovenec statistično na leto prebral vsaj eno in pol knjižno delo, kamor jaz ne štejem stripe tipa Alan Ford ali Zagor. Ne vidim pa revolucije v tem, če vsak dan 200.000 Slovencev na avtobusnih postajah vzame iz boksa brezplačnik in ga v nekaj minutah bežno in površno preleti. Vsak tak bralec seveda v NRB šteje za ena, ker je verjetno vprašanje, ali vas Žurnal24 doseže. Seveda me, za minuto na dan, če ravno čakam na avtobusni postaji, ali pa ga dopoldan vzamem zato, da ga bom popoldan na vlaku prelistal.

Nenazadnje, verjetno vsaj 30% državljanov živi v kakšnem večjem mestu, ki ima avtobusne linije in kioske z brezplačnikom. Ta številka potem pomeni, da vsak drugi, ki čaka na postaji, vzame nek potiskan kos papirja, ki je tam povsem zastonj. In ker itak čakaš ter gledaš drugače v zrak, je zastonj tudi v tem smislu, da ti ne krade dragocenega časa.

Pa ne bi rad Žurnalu24 pokvaril dneva veselja, ker vem, da se ga bo danes pilo in rajalo pozno v noč. Rezultat in številke dosega so res lepe, pa tudi moja ocena je, da je Žurnal24 kot brezplačnik napisan zelo solidno (jasno v kontekstu, za katerega je namenjen). Kratke, instant informacije, ki jih bralec lahko hitro absorbira, plus bouns vsak dan TV spored in križanke. In niso vsi brezplačniki taki, da jih jaz sploh vzamem v roko.

Recimo primer City Magazin, ki ga distribuirajo po Ljubljani na enak način kot Žurnal24 v boksih. Kadar pogledam, so boksi večinoma polni, čeprav je tudi ta papir zastonj. Sam sem ga nekajkrat vzel, samo v njem nisem našel praktično ničesar, kar je vredno moje pozornosti. Skoraj vse v njem so ali reklame ali prikrite reklame v smislu predstavitev raznih gostiln in gizmatičnih izdelkov, ki jih je že tako ali tako povsod polno. Potem naslednji, Dobro Jutro, ki je edini tednik, ki ga na vasi dobimo zastonj. To je zame tudi poden od podna, neko napol prikrito navijanje za eno politično opcijo, večina napisanega pa tak dolgčas, da je škoda časa in to pri meni roma po novem direktno iz poštnega nabiralnika v smeti.  In v čisto vsakem kosu tega brezplačnika dobiš na drugi strani celostranski oglas za eno in isto firmo. Ne razumem pa Evgena Juriča, zakaj svoje aforizme tako ponižuje, ampak kakor mu drago.

Po NRB ostaja še naprej najbolj bran dnevnik Slovenske novice medijskega in pivovarskega barona iz Laškega. Doseg Slovenskih novic je več kot 300.000 “bralcev”, kar zame tudi samo dodatno potrjuje, da je z našimi bralnimi navadami nekaj (še vedno) hudo narobe.

Jaz tega časopisa praktično nikdar ne vzamem v roke že iz principa, ker se mi zdi način obravnavanja tragičnih novic iz črne kronike škandalozen. Samo to povprečnemu Slovencu  očitno dobro sede na dušo in rad  to prebira in se po možnosti zraven še naslaja. Samo nekega dne boš morda tudi ti povprečnež za njih samo objekt za mentalno masturbacijo, ko ti bo ogenj uničil hlev,  pedofil, zaposlen pri dostavljavcu sladoleda posilil mladoletnega sina, pijan voznik povozil do smrti hčerko edinko ali povodenj uničila vse, kar si celo življenje z žulji zgradil.

Zadnjič sedim na vlaku in poleg mene starejša gospa lista Slovenske novice. Očitno ena izmed tistih tristo tisoč in več, ki jih ta časopis dnevno “doseže”. Kot opazim, ničesar zares ne prebere, samo preleti naslove, stran za stranjo. Potem pa se med listanjem zaustavi in oči se ji dobesedno zasvetijo od požiranja teksta. Pa poškilim naslov, kaj to piše notri tako zanimivega:

“TRUPLA RAZKOSAL, LOBANJE PA PREKUHAL”

Se naj ob vseh teh podatkih o bralnih navadah veselimo? Jaz mislim da ne. Stanje je po moje prej zaskrbljujoče.

Bratje Šrot povzročajo težave Žurnalu24

13 12 2007

Ne vem sicer kdo na Žurnalu24 dela z Photoshopom razne lepljenke, samo danes se mi pa zdi, da je malo udaril mimo.

V okviru naslova Nova faza v tajkunski vojni so na naslovnici objavili fotomontažo, na kateri so Bine Kordež, Igor Bavčar in predsednik SLS ter Celjski župan Bojan Šrot z odprtim kovčkom polnim denarja. Samo avtor te lepljenke očitno ni bil pozoren, da bratje Šrot niso enjojajčni dvojčki ter da si niso tako zelo podobni med seboj, da bi lahko kar enostavno zamenjal sliko brez da bi to kdo opazil. Iz poante fotomontaže pa nekako sklepam, da bi moral biti z odprtim kovčkom denarja na sliki Boško Šrot, direktor Pivovarne Laško.

bratje_srot.jpg
vir: Žurnal24

Sedaj si jaz v moji zmedeni glavi lepljenko lahko razlagam tudi tako, kot da SLS financira tajkune v svojih plemenitih namerah glede konsolidacije lastništva.

Petkove tiskovine

22 10 2007

Kot kaže, petki niso ravno naklonjeni raznim tiskovinam.

Prvi primer je iz petkove izdaje Žurnala24 dne 19.10.2007. Čeprav bi lahko rekli, da se podarjenemu brezplačniku ne gleda med vrstice, pa se ne morem premagati, da ne bi tole dobronamerno pokomentiral. O isti prometni nesreči motorista lahko kratko vestičko preberemo kar dvakrat. Najprej nekoliko daljši zapis na 4. strani in potem še skrajšana različica, povzeta po STA, na 6. strani. Očitno so se v uredništvu kar stepli, kdo bo poročal o novici iz črne kronike in tokrat je kar dvema uspelo priti na strani “časopisa” (bolje rečeno reklame z dodano vrednostjo).

nesreca_zurnal24.jpg
vir: žurnal24

Čeprav sam nimam od bloga nikakršnega prihodka, pa kljub temu čutim neko odgovornost do bralcev in vsak objavljen tekst preberem vsaj enkrat, večino pa tudi dvakrat. Isto bi svetoval tudi žurnalčku24, sploh ker je “new kid on the market“. Preden zjutraj zaženejo tiskarske stroje, bi bilo morda fino pregledati tekočo izdajo, da ne bo naslednjič še kaka reklama pomotoma objavljena dvakrat. Ker takrat bo nastala pa poslovna škoda.

Drugi primer je iz istega dne, tokrat reklamna tiskovina Vodnik BTC City. Big Bang se očitno še kar ne more sprijazniti, da priljubljenega makedonskega pevca na podpisovanje albuma Igra bez granica ne bo.

igra_bez_granica.jpg
vir: vodnik BTC city

Da je bila reklama natisnjena prej, preden so mediji objavili tragično novico o smrti Toša Proeskega v avtomobilski nesreči na Hrvaškem, ne verjamem. Nenazadnje je bil predviden tudi nastop pevca v živo na Festivalu nakupov in zabave v soboto, dne 20.10.2007, in ga v isti reklamni brošuri ni več na seznamu nastopajočih na koncertu.

Kunilingus

12 10 2007

Včeraj se mi je več ogorčenih in jeznih bralk potožilo, da njihovi že tako ali tako ne ravno pretirano spolno aktivni moški zvečer niso izvedli običajne in nekako tradicionalne terapije po znani metodi kunilingus, ker so upoštevali nasvet, objavljen v brezplačniku žurnal24. Ta brezplačnik jih je namreč odkrito in javno pozval, da naj se temu družinskemu ritualu raje izognejo ter namesto tega obiščejo njihovo spletno mesto in tam prebirajo bogsigavedi od kje vse prepisane in na kup nametane “kmetijske nasvete” za nedeljske poljedelce.

kunilingus.jpg
vir: žurnalček24

Meni pa se ob tem pojavlja še cela kopica neprijetnih vprašanj. Ali bodo naslednjič bralce pozvali, da se odpovedo še čiste klasike, kot je recimo v teh krajih zelo priljubljeni 69? Kako lahko recimo neka študentka, ki je do sedaj vknjižila med svoje omembe vredne spolne izkušnje samo kakšen hitri seks na WCju v položaju stoje ali recimo kakega skupinskega v vinjenem stanju, predava o tako naprednih tehnikah, kot je kunilingus bralcem, ki imajo morda več desetletne praktične izkušnje na tem področju in imajo to tehniko tako rekoč v malem prstu? Ali je kdo pomislil, da so izvodi brezplačnika na avtobusnih postajah pravzaprav na dosegu roke tudi mladoletnikov, osnovnošolcev in nedonošenčkov, za katere vemo, da se razvijejo nekoliko pozneje kot ostali vrstniki? Ali ni objava takšnih eksplicitnih slik za naše najmlajše isto, kot če bi teroristu potisnili v roke kilogram plutonija skupaj z vžigalnikom in navodilom za uporabo? Ali se je kdo od odgovornih vprašal, kako debelo bo pogledal oče samohranilec, ko mu bo dvanajstletna odličnjakinja Urška, večkratna občinska prvakinja v znanju matematike, ritmični gimnastiki in dobitnica bronastega delfinčka v plavanju iz šole v naravi, prinesla direktno pred nos izvod brezplačnika in ga vprašala, ati, kaj pomeni “draženje ščegetavčka”? Ali si res želimo brezmejne svobode, ki nas omejujeje na vsakem koraku?

Veliko vprašanj, ki terjajo jasne in nedvoumne odgovore.

Mimogrede naj naredim še nekaj ekonomske propagande in namignem, da pripravljam spletne terapevtske odvajalne tečaje za spolne odvisnice. Vabljene v čim večjem številu.

Povezave:
POZOR! Povezava ni primerna za večino mladoletnikov, za otroke, mlajše od 14 let, je klik na povezavo absolutno prepovedan, da ne bi kdo slučajno … ker vidim vse klike in vas bom zašpecal mami! Kakšen kunilingus neki, lepo vas prosim, knjige v roke, pa včasih mami pomagat kakšno posodo pomit … smrkavci neotesani.

Oralno zadovoljevanje I.
(Preden se svoje partnerice lotite z juga, se udobno namestite med njena stegna. © Mladinska knjiga) WTF? Who is Mladinska knjiga?

žurnal24

27 09 2007

Leta 1943 je predsednik podjetja IBM Thomas J. Watson izjavil, da je svetovno tržišče primerno morda za največ pet računalnikov (kekez thx for info). Takrat so mu domnevam mnogi pritrjevali in kimali. Kdo mu je verjetno tudi cinično pripomnil, “ali pa še to ne”.

In verjetno je bilo še mnogo več vizionarjev, ki so ob prihodu prvega tiskanega nizkocenovnega brezplačnika na slovensko medijsko sceno napovedovali, da je trg primeren morda za enega, največ dva, pa še ta bosta kmalu zaprla za sabo vrata in konzervirala v strojno olje tiskarske stroje. Ampak trenutno na ta scenarij nič ne kaže in sedaj smo po nekaj tednikih dobili z žurnalom24 tudi prvi nizkocenovni brezplačni dnevnik. In s takim tempom bomo čez nekaj let prišli do stanja, ko bo vsak peti polnoletni pismeni državljan vstal zjutraj skupaj z peki ob treh ponoči, natipkal nekaj kratkih člankov, poskeniral nekaj slik, dodal vremensko napoved in oglas v smislu “naša babica peče najboljše piškote, prosim jejte jih, pa dober tek” ter vse skupaj natisnil na papir. Z jutranjo zarjo pa razdelil nekaj izvodov med družinske člane. Nekakšen družinski brezplačnik torej, ki bo zadnji stadij pred dokončnim izumrtjem brezplačnikov.

Žal je v poslu na odprtem trgu tako, da če prideš na zares dobro in originalno idejo, ali pa si preprosto prvi, ki boš v tujini že uspešno in mnogokrat preizkušeno idejo plasiral na tole podalpsko tržnico, ne boš verjetno dolgo časa edini, ker konkurenca naredi svoje. Tu sta potem sicer možna vsaj dva scenarija, ali konkurenca predolgo spi in si nabereš neulovljivo prednost, tako recimo jaz ocenjujem projekt tiskanega oglasnika in njegov spletni klon, ali pa je nekaj dober posel samo nekaj mesecev, potem pa se konkurenca na nož pobije za obstoj na trgu in se tepe za drobtinice.

Kakorkoli, žurnal24 je prvi brezplačni dnevnik. In ker sem včeraj prvič opazil tiskano izdajo na avtobusni postaji, moram zadevo malo pokomentirati.

Prvo vprašanje, ki sem si ga zastavil, ko sem zagledal lične kovinske predalnike po mestu je bilo, ali imajo za to postavitev urejena lokacijska, gradbena in vsa ostala dovoljenja in ali župan za to sploh ve. Namreč sam hodim dostikrat precej zamišljen po cesti, ker me ideje bombardirajo neprestano in kaj hitro se lahko zgodi, da čez to kovinsko inštalacijo tlebnem na obraz in me naslednji dan odpustijo iz urgence s speto čeljustjo z nerjavečo medicinsko žico. In morda paradoksalno pristanem na naslovnici žurnala24.

Občutek imam, da običajne teleprinterske novice, ki jih masovno producirajo razne tiskovne agencije ali dopisniki po terenu, sploh nikogar več ne zanimajo. Smeh šefa NLB, ponovno vsakoletna tradicionalna stavka delavcev, uspeh nogometnega kluba Domžale na gostovanju. Zeh, zeh, zzzzzz. Koma. Ni lepšega načina, da padeš v globoko rem stanje kot to, da samo preletiš te agencijske novice. Tega jaz preprosto ne berem. Pogledam naslov, nova stran, naslov in nova stran pa pok v koš za smeti.

Ja, ljudi zanimajo samo še res apokaliptične nesreče. Dve potniški letali trčili v zraku in ostanki padli na vrtec. Več kot petsto mrtvih, zgoreli tudi otroci. Potres devete stopnje. Cunamiji izbrisali tihomorska otočja. Vesoljska postaja Alfa zaradi napake na Ruskem modulu strmoglavila v morje. Ali pa bizarne nesreče, ko te zmrazi ob misli, da se to zgodi tebi. Delavec padel v kotel z vrelo čokolado in se živ skuhal v opojni kakavovi substanci, deklico pojedel morski pes med kopanjem v hotelskem bazenu, delavca pomotoma zalili z betonom, oče pojedel sina.

Svetovni popotnik pade v živ pesek, nadobudna mlada novinarka mu pomoli pred nos mikrofon in ga vpraša “Kakšni so občutki? Umirate prvič?”.

To še kdo prebere ali pogleda, ostalo je škoda truda, ker bo šlo v reciklažo neopaženo. Prezrto.

In če ne bi rušilni potresi nastajali sami po naravni poti, bi jih mediji ustvarjali umetno. Prej kot Nikola Tesla strele.

Žurnal24 ima za moj okus lepo grafično postavitev in je v barvah. Recimo tako lepe grafike za predstavitev vremena ne srečaš niti v dragih mesečnikih, na dragem pološčenem papirju, pa še tam napovedi zaradi težave z matematičnim modelom niso tako natančne. In da, zelo všeč mi je globoka modrina, celostna barvna shema. Vem, mnogi očitajo nesramno kopiranje strani 24ur.com in celo v samem imenu brezplačnika to očitno niti ne zanikajo. Ampak sam ne bi bil tako oster. Kdorkoli ima doma kakšno resnejšo literaturo s področja soboslikarstva bo videl, kako pestra je barvna paleta po ral lestvici in da obstajajo že vnaprej pripravljene klasične barvne sheme. Stranki, ki ji pleskaš stanovanje, samo pokažeš možne kombinacije in izbere tisto, ki je po njenem okusu. Nekateri imajo radi modrino, drugi roza odtenke, tretji naravno zeleno. Pri žurnalu24 imajo pač okus podoben kolegom na 24ur.com in to ni nič slabega.

Statistike branosti kažejo, da je najbolj brana priloga nekega časopisa, ki je v bistvu samo TV spored plus nekaj tračev. In taktično pravilno ima nov brezplačnik lep in pregleden TV spored, kino napovednik, obvezni koledar dogodkov, trendovski sudoku in nekoliko manj trendovsko križanko. To je dobro, ker nekateri bodo brezplačnik vzeli samo zaradi tega.

Edini res gromozanski minus pa si je ta izvod pri meni prislužil z intervjujem s Severino. Ojoj, minimalistična žalost. Imeti Severino u paci za intervju in ji zastaviti tako nenavdahnjena vprašanja je škandal, presedens, ki ne sme ostati neopažen. Hej, Had in še nekateri blogerji, ki tudi objavijo kakšen intervju, so za tole kot Robbie Williams za Damjana Murka. Če mi daste minuto, si spomnim vsaj sto boljših vprašanj za Severino.

Severina je s svojim duhovitim promocijskih amaterskim video posnetkom na jahti popestrila meni pred leti v službi kar nekaj dni. Takrat sem imel še na skrbi poštni strežnik, ki mu je kronično primanjkovalo prostora na disku. Ko se je začel napad po elektronski pošti in sem dobil v uri prek dvajset enakih video posnetkov iz vseh možnih naslovov, je mene skoraj infarkt. Pa ne toliko zaradi neurejene pričeske na venerinem hribovju Severine. Ostali so se zabavali ob gledanju čiste pohote, dva poraščena homo sapiensa v kočljivi pozi zadovoljevanja srednje potrebe, jaz pa trepetal, kdaj se bo strežnik sesul, ker bo na diskih preprosto zmanjkalo prostora. Tu je šlo za plaz, kjer sem sam lahko samo nemočno opazoval, kako se iz minute v minuto bolj krepi in drsi po pobočju. Rumene lučke, ki javljajo aktivnost diskov, so utripale kot reklame v Las Vegasu. Statistično povedano, se je v nekaj urah zaradi tega video posnetka povečala poraba diskov za 30%.

In potem sem nekaj naslednjih dni dobival klice, zanimivo predvsem sodelavk, da imajo že celo verzijo videa na cdju in ga ne morejo predvajati na računalniku. Jasno, ker ni bilo nameščenega divx predvajalnika. In ker sem altruist po astrološkem predznaku, sem letal po pisarnah in montiral predvajalnik. In povsod smo še skupaj s sodelavkami preverili ali video res predvaja kot je treba. In gledati take prizore z ženskami ob sebi je verjemite, vedno skušnjava. Kaj hitro bi lahko roka segla v prepovedano območje ali bi nastala kje kakšna izboklina, ki pri ženskah ponavadi ne ostaja neopažena. Tudi če te ne gledajo ravno v izboklino, veš, da so že z mislimi tam in ko izgineš domnevam zbezljajo na najbližji wc, kjer se prepustijo genitalno senzualni kontemplaciji. Uf Dalmatinka, gospe moja in vsi svetniki, če malo pomislim sem jo takrat kar dobro odnesel.

In anketar žurnala24 po vsem tem Severino vpraša, na kateri kraj v Sloveniji ima najlepše spomine in kje več zaslužite z koncerti, pri nas ali na Hrvaškem? To je za učbenike komunikologije, kakšnih vprašanj se Severini ne zastavlja. Resno mislim.

In včeraj sem šel direktno v Križanke po pregrešno drage karte za njen današnji koncert. Vem, kdo bo rekel da je ta glasba hojladri vaški pofl devojke sa sela. Morda res, samo jaz ne grem na koncert prvenstveno zaradi njene glasbe, ampak predvsem zaradi njenih ustnic. Hočem biti vsaj enkrat v življenju v radiju 50 metrov okrog njenih ogromnih, čutnih, slastni, polnih ustnic. Koga briga glasba.

Jaz grem na ustnice v Križanke.

Spet me je kar nekam zaneslo. Očitno imam resne težave z premiso, kar zveni nekako tako, kot če jadralec reče, da ima težave z gredlom ali kobilico. Torej za konec. Žurnal24 bom občasno vzel in ob kavici morda tudi kdaj na hitro preletel. In verjetno ga bodo z veseljem vzeli tudi vsi tisti, ki morajo instinktivno ob jutranji kavi listati nek papir. In ta je brezplačen, kar pomeni, da s tem celo služijo denar, če so prej kupovali Dnevnik, Delo ali Večerja.

In v vsem zanosu bi skoraj pozabil omeniti, da si je šef te nove zabave umislil kar simpatično glavno in odgovorno urednico spletnega portala. Ima prodoren, lucidno oster pogled. Po astrološkem znamenju bi dejal, da gre za kozoroga, ki bo storil nekaj takšnega, kar vi ne bi počeli niti v sanjah. Kaj več pa lahko zaupam na plačljivi liniji 090. Srečno Mateja.

Jaz sem pa že pri Severininem koncertu zvečer. Dalmatinka, dalmatinka, tri ljubavi svoje ima, prva mi je Gospe moja, druga mi je ljubav tvoja … ajmo Ljubljana svi još jednom … Dalmatinka, dalmatinka….

Ja samo pjevam, ja samo sviram…

Dodano mnenje:
V svojem blogu je namestnik odgovorne urednice online edicije žurnal24 objavi zapis, v katerem poizkuša razjasniti slučajno podobnost s portalom 24ur.com s tem, da je njihova oblikovalka (dizajnerka) doma iz Gradca in šolana v ZDA ter prej ni videla portala 24ur.com.

Glede na ambicije žurnala.si se mi zdi ta izjava čudna in ji preprosto ne verjamem. Tudi če bi oblikovalec spletne strani prihajal iz Sibirije, bi logično najprej pogledal največjo konkurenco na našem spletnem tržišču, kaj ponuja, kakšen obisk ima, kako je stran oblikovana. In da pri tej analizi konkurence prezreš največjega na trgu? Ne morem verjeti.

Povezave:
žurnal24
pardon, moja napaka, tale bo prava :=)
žurnal24
delavec o žurnal24